V skladu z dogovorom z Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) bodo pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na strokovnem seminarju pridobili 3 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.Evropska unija in s tem tudi Slovenija pospešeno izvajajta aktivnosti za preprečevanje nadaljnjega segrevanja ozračja. Energetski sektor je eden od […]

V skladu z dogovorom z Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) bodo pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na strokovnem seminarju pridobili 4 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev. Električna mobilnost kot celota (vozila, polnilna infrastruktura, …) je v svetu in tudi Sloveniji močno v porastu. Ključen podatek […]

V skladu z dogovorom z Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) bodo pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na usposabljanju pridobili tudi 4 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.  Za sončne elektrarne je potrebno zagotavljati ustrezen nivo varnosti obratovanja na osnovi novih pravilnikov in tehničnih smernic (TSG) ter […]

V skladu z dogovorom z Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) bodo pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na strokovnem seminarju pridobili 3 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.

Veter, kot obnovljivi vir energije (OVE), je v Sloveniji namreč še skoraj povsem neizkoriščen.

V osnutku Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije objavljenem januarja 2020, ugotavljajo, da se pri vetrnih elektrarnah soočamo s težavami pri umeščanju v prostor (varstvena, zavarovana in ogrožena območja) ter družbeno sprejemljivostjo (zaradi razpršene poselitve je omejeno število lokacij vetrovno primernih območij, kjer ni v bližini ljudi in težav s hrupom). V analiziranih scenarijih razvoja vetrnih elektrarn je tako do leta 2030 predviden razvoj vetrnih elektrarn do moči 150 MWe, do leta 2040 pa med 200 in 335 MWe, v obeh scenarijih z dodatnimi ukrepi.