Additional menu

Nalagam Izobraževanja

« Nazaj na Koledar izobraževanj

KREDITNE TOČKE IZS

Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje

V skladu z novo zakonodajo in slovenskimi standardi za poslovne in stanovanjske objekte

5. 3. 2024 - 10:00 - 15:00

238,00€

Lokacija

Interaktivno on-line izobraževanje
Natančen potek dela in jasna navodila za on-line udeležbo na interaktivnem izobraževanju boste prejeli v elektronskem sporočilu pred izvedbo.

Kontakt

Agencija POTI – z znanjem do cilja!
Telefonska številka:
01 511 39 20
E-naslov:
info@agencija-poti.si

V skladu z dogovorom z Inženirsko zbornico Slovenije (IZS) bodo pooblaščeni in nadzorni inženirji za udeležbo na strokovnem seminarju pridobili 3 kreditne točke iz izbirnih vsebin skladno s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev.

Veter, kot obnovljivi vir energije (OVE), je v Sloveniji namreč še skoraj povsem neizkoriščen.

V osnutku Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije objavljenem januarja 2020, ugotavljajo, da se pri vetrnih elektrarnah soočamo s težavami pri umeščanju v prostor (varstvena, zavarovana in ogrožena območja) ter družbeno sprejemljivostjo (zaradi razpršene poselitve je omejeno število lokacij vetrovno primernih območij, kjer ni v bližini ljudi in težav s hrupom). V analiziranih scenarijih razvoja vetrnih elektrarn je tako do leta 2030 predviden razvoj vetrnih elektrarn do moči 150 MWe, do leta 2040 pa med 200 in 335 MWe, v obeh scenarijih z dodatnimi ukrepi.

Da bi zmanjšali odpor javnosti do vetrnih elektrarn, je bila sredi leta 2022 sprejeta Uredba o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, ki določa podrobnejša pravila za odmero in plačevanje nadomestila za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter. Nadomestilo se po določenem pravilu plačuje občini, na katerem zemljišču je postavljena vetrna elektrarna. Poleg tega država z novim Zakonom o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki je pričel veljati 3. avgusta, uvaja možnost enkratnega nadomestila za občino, ki bo dovolila postavitev vetrne elektrarne na svojem območju.

Alternativa velikim vetrnim elektrarnam in skladno s smernicami glede samooskrbe, se je zato potrebno osredotočiti predvsem na male vetrne elektrarne do vključno 50 kW, za katere so razmere v Sloveniji precej ugodne, tako pri naravnih danostih, kot tudi po zakonodaji.

Od začetka leta 2013 smo opravili še veliko raziskovalnega in izobraževalnega dela na področju malih vetrnih elektrarn. V tem času pa so proizvajalci izboljševali obstoječe tradicionalne tehnologije malih vetrnih elektrarn ter razvijali nove tehnologije malih vetrnih elektrarn (vertikalne, cevne) z namenom izboljšanja proizvodnje električne energije v primerjavi s tradicionalnimi vetrnimi elektrarnami, kar vam bo tudi predstavljeno na tem strokovnem seminarju.

Predstavljene bodo:

  • Evropske smernice, veljavni predpisi v Sloveniji, tako z elektro kot s področja umeščanja v prostor, gradbena zakonodaja, standardi, ki so potrebni za načrtovanje, namestitev, delovanje in vzdrževanje malih vetrnih elektrarn v skladu s slovenskim standardom SIST EN 61400-2,
  • nova Uredba o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter in nova Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije,
  • dosedanje izkušnje na trgu glede malih vetrnih elektrarn v Sloveniji, kakor tudi možnosti pridobitve nepovratnih sredstev oziroma kreditov za investicije v naprave, ki izkoriščajo obnovljive vire energije,
  • Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije v zvezi z malimi vetrnimi elektrarnami.

Namen slovenskega standarda SIST EN 61400-2 pa je zagotoviti ustrezno raven zaščite pred poškodbami v predvideni življenjski dobi malih vetrnih elektrarn. Obravnava vse podsisteme malih vetrnih elektrarn (ang. SWT), kot so varnostni mehanizmi, notranji električni sistemi, mehanski sistemi, podporne konstrukcije, temelji in električne povezave.

Strokovni seminar je namenjen tako tehničnim strokovnjakom kot tudi bodočim investitorjem in uporabnikom malih vetrnih elektrarn.

Male VETRNE ELEKTRARNE - načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje

TERMIN: 5. 3. 2024 (od 10:00 do 15:00)

Splošno glede možnosti gradnje vetrnih elektrarn v Slovenji:

  • Sofinanciranje gradnje malih vetrnih elektrarn
  • Nove smernice EU (Fit for 55, RePower EU)
  • Nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije
  • Pregled potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije v skladu s strokovno študijo
  • Uredba o manjših napravah za proizvodnjo električne energijeiz OVE in s SPTE
  • Uredba o samooskrbi z električno energijo iz OVE
  • Uredba o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter
  • Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije – ključni poudarki

Kakšni so pogoji za gradnjo malih vetrnih elektrarn v Sloveniji:

  • geografski informacijski sistem za področje OVE – ENGIS,
  • prihodnost različnih tehnologij malih vetrnih elektrarn v Sloveniji.

Praktični primeri za načrtovanje, delovanje in vzdrževanje malih vetrnih elektrarn:

  • standardi,
  • umestitev malih vetrnih elektrarn v prostor,
  • načrtovanje in namestitev male vetrne elektrarne po SIST EN 61400-2:2015,
  • merjenje vetrnega potenciala,
  • vzdrževanje, delovanje, varnost, komunikacija in nadzor male vetrne elektrarne po SIST EN 61400-2:2015.

Predstavitev in primerjava različnih vetrnih turbin z električnimi generatorji do 50 kW:

  • predstavitev horizontalne vetrne turbine,
  • predstavitev vertikalne vetrne turbine,
  • predstavitev cevne vetrne turbine,
  • ekonomika različnih tehnologij vetrnih turbin.

Primeri postavitev malih vetrnih elektrarn:

  • mVE 3,5 kW, 7,5 kW in 12 kW,
  • mVE v kombinaciji s proizvodnjo toplote,
  • mVE v kombinaciji s sončno elektrarno in hranilnikom električne energije.

Andreja Belavić Benedik, univ.dipl.inž.el., 

je po opravljeni diplomi na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubjani, kot štipendistka delala na projektih avtomatizacije energetskih objektov pri IBE d.d. v Ljubljani. Delovne izkušnje si je nato pridobivala na Tržnem inšpektoratu RS kot vodja skupine za nadzor varnosti električnih proizvodov in energijske učinkovitosti proizvodov. V tem času je sodelovala kot ekspert pri več Twinning projektih v državah vzhodnega Balkana z namenom priprave njihove zakonodaje na vstop v EU. V prejšnjem desetletju pa je večino časa službovala na Ministrstvu za infrastrukturo, v Direktoratu za energijo, kjer je kot vodja Oddelka za učinkovito rabo in obnovljive vire energije soustvarjala zakonodajo in politiko na tem področju. Aktivno je sodelovala pri sprejemanju Direktive o spodbujanju obnovljivih virov energije na evropski ravni in njeni implementaciji v slovenski pravni red, poleg tega pa je bilo njeno področje tudi zakonodaja s področja okoljsko primerne zasnove proizvodov, povezanih z energijo, in njihovega energijskega označevanja. Sodelovala je pri projektih CA-RES in ERA-Net Smart Grids Plus, bila članica SS SIST EIT in Odbora za električno varnost. Od julija 2018 je prokuristka v družinskem podjetju A-SOL energija d.o.o.. V tem času je tudi sodelovala na projektu predsedovanja R Slovenije Svetu EU (2021) in bila zaposlena kot asistentka za področje tehnične harmonizacije in notranjega trga na Stalnem predstavništvu R Slovenije v Bruslju, ter tako udeležena pri pisanju nove evropske zakonodaje. Je tudi samostojna svetovalka pri GZS – Zbornici elektronske in elektroindustrije.

V zadnjih desetih letih je objavila več strokovnih člankov v zvezi z zakonodajo, standardizacijo in fotonapetostno tehnologijo, aktivno pa je sodelovala tudi s slovensko prevajalsko službo Evropskega parlamenta pri uvajanju novih terminov s slovenski jezik.

mag. Andrej Zorec, univ.dipl.inž.el.,

vodja projektov v podjetju E prihodnost d.o.o., kjer vodi projekte na področju obnovljivih virov energije (OVE) in električne mobilnosti z dolgoletnimi izkušnjami na področju distribucije električne energije , električnih inštalacij in električne mobilnosti. Je tudi član tehničnega odbora TC SIST/TC CEV Cestna osebna in gospodarska električna vozila in tehničnega odbora TC SIST/TC Električne inštalacije, kjer aktivno sodeluje pri pripravi in sprejemanju standardov na področju polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil. Od leta 1995 do danes je objavil več člankov in raziskav s področja energetike, področja sončne energije, vetrne energije ter električne mobilnosti. Je tudi soavtor strokovnega priročnika Načrtovanje, vzdrževanje in preverjanje polnilnih postaj za električna vozila, soavtor strokovnega priročnika Priročnik za projektiranje polnilnih postaj za električna vozila ter soavtor strokovnega priročnika Pregled zakonodaje, standardov in izrazoslovja s področja fotonapetostnih sistemov.

Kotizacija

238,00 € + 22 % DDV

Plačilo z DDV tako znaša 290,36 € in vključuje on-line interaktivno strokovno predavanje, praktične predstavitve in razlage, on-line sodelovanje udeležencev s predavateljem, seminarsko gradivo, ki ga prejmejo udeleženci dan pred pričekom izobraževanja ter potrdilo o udeležbi na izobraževanju. Kotizacijo prosimo nakažite po prejetem predračunu na transakcijski račun št. SI56 3300 0000 1159 917, odprt pri Addiko Bank d.d., najkasneje 3 dni pred izvedbo izobraževanja. Po izobraževanju vam bomo po pošti poslali račun. Zadnji rok za odjavo udeležbe je 2 dni pred izvedbo izobraževanja, v nasprotnem primeru vam bomo zaračunali stroške v višini 20 % kotizacije.

Dodatne ugodnosti

20 % popust za prijavo na on-line izvedbo izobraževanja.

Dodatne ugodnosti ne veljajo.

Trulli
© Agencija POTI d.o.o.. Vse pravice pridržane.
V primeru višje sile si pridržujemo pravico do spremembe termina izvedbe izobraževanja.