Električne meritve – posodobljena in razširjena izdaja - Agencija POTI

RAZPRODANO

ISBN številka: 978-961-93951-2-7

Predviden ponatis v prvi polovici leta.

Posodobljena izdaja bo gotovo dobrodošla vsem, ki se aktivno ukvarjate z načrtovanjem, izvajanjem in predvsem preverjanjem varnosti obratovanja električnih inštalacij. Z informacijami iz te knjige boste posodobili in izpopolnili svoje znanje o preverjanju varnosti električnih inštalacij in električne opreme.

Knjiga je namenjena vsem, ki se praktično ukvarjate (ali se nameravate ukvarjati) z meritvami na nizkonapetostnih električnih inštalacijah, med katere uvrščamo tudi stroje z električno opremo, fotonapetostne sisteme, električno in medicinsko opremo.

V sredini leta 2016 so bili objavljeni spodaj navedeni novi standardi, ki so dokaj spremenili in predvsem dopolnili nekatera poglavja prve izdaje te knjige iz leta 2016. Glede na dejstvo, da so to referenčni standardi iz Tehnične smernice TSG-N-002:2013 in so tam navedeni brez letnice izdaje, se šteje, da je treba samodejno upoštevati vsako novo ali dopolnjeno objavo standarda, ki je naveden kot referenčni. Zato so v tej novi dopolnjeni izdaji dopolnjena, dodana in spremenjena poglavja, ki navajajo naslednje standarde:

SIST IEC 60204-1:2016 – Električna oprema strojev
SIST HD 60364-6:2016 – Nizkonapetostne električne inštalacije – 6. del: Preverjanje
SIST EN 62446-1:2016 – Fotonapetostni sistemi, priključeni na omrežje – Minimalne zahteve za sistemsko dokumentacijo, prevzemne preskuse in nadzor.

Na aktualnem energetskem področju se hitro spreminjajo in razvijajo predvsem sistemi, pri katerih je poleg večje učinkovitosti, poudarek še na varnosti in zanesljivosti obratovanja. Novi standard podaja z enostavnim snemanjem karakteristik U-I sončne elektrarne odlične pogoje za doseganje optimalnega izkoristka in lažje odkrivanje morebitnih pomanjkljivosti sistema.

Zaradi aktualnosti in povečevanja števila električnih vozil na cestah je v tej novi izdaji dodano še novo poglavje o napajanju teh vozil. Tehnologija polnjenja se hitro razvija tako pri polnjenju električnih vozil z izmeničnim tokom kot tudi z vedno aktualnejšim hitrim polnjenjem z enosmernim tokom. Poglavje obsega tudi besednjak pojmov te nove smeri električne opreme za polnjenje električnih vozil. Referenčni standardi tega področja so:

SIST EN 61851-23:2014 – Sistem kabelskega napajanja električnih vozil – 23. del: Postaja za kabelsko napajanje električnega vozila z enosmernim tokom
SIST EN 61851-1:2011 – Sistem za napajanje električnih vozil prek kabla – 1. del: Splošne zahteve
SIST EN 62196-2:2012 – Vtiči, vtičnice, konektorji in uvodnice na vozilih – Kabelsko napajanje električnih vozil

… in še nekaj standardov s področja načina komunikacije električnega vozila z napajalno postajo.

Vsebina

Krovna poglavja

1. poglavje: Preverjanje varnosti električnih inštalacij

2. poglavje: Preverjanje varnosti električne opreme strojev

3. poglavje: Preverjanje varnosti medicinske električne opreme

4. poglavje: Preverjanje varnosti fotonapetostnih sistemov, priključenih na omrežje

5. poglavje: Preverjanje varnosti postaj za polnjenje električnih vozil

Dodatki

Dodatek A: Merjenje upornosti izolacije v praksi

Dodatek B: Preverjanje neprekinjenosti vodnikov v praksi

Dodatek C: Merjenje impedance zanke na nizkonapetostnih električnih inštalacijah

Dodatek D: Merjenje ozemljitev na nizkonapetostnih električnih inštalacijah in strelovodih

Dodatek E: Diferenčna zaščita

Dodatek F: Preskušanje električne opreme (po din vde 0701-0702)

Podrobno kazalo vsebine

1. poglavje: Preverjanje varnosti električnih inštalacij

1.0 Splošno o izvajanju meritev – preverjanju električnih inštalacij
1.1 Prvo preverjanje
1.1.1 Pregled
1.1.1.1 Primeri, kaj naj se preveri pri pregledu inštalacije
1.1.1.2 Predstavitev uporabljenega merilnega instrumenta
1.1.2 Preskušanje
1.1.2.1 Neprekinjenost vodnikov
1.1.2.2 Upornost izolacije električne inštalacije .
1.1.2.3 Zaščita s SELV, PELV ali z električnim ločevanjem
1.1.2.4 Zaščita s postavitvijo v neprevodne prostore
1.1.2.7 Preskus polaritete
1.1.2.5 Zaščita s samodejnim odklopom napajanja
1.1.2.5.1 Merjenje upornosti ozemljitvene elektrode – ozemljila
1.1.2.5.2 Merjenje impedance zemeljske okvarne zanke
1.1.2.5.3 Merjenje impedance okvarne zanke
1.1.2.6 Dodatna zaščita
1.1.2.8 Preskus faznega zaporedja
1.1.2.9 Preskus delovanja inštalacije
1.1.2.10 Preverjanje padca napetosti
1.1.3 Poročanje o prvem preverjanju
1.2 Periodično preverjanje – pogostnost

2. poglavje: Preverjanje varnosti električne opreme strojev
2.1 Področje uporabe
2.18.1 Splošno
2.18.1.1.a) Preverjanje, ali električna oprema ustreza tehnični dokumentaciji
2.18.1.2.b) Preverjanje pogojev izklopa zaščite pri posrednem dotiku s samodejnim izklopom
2.18.1.3.c), d), e) in f) Preskus upornosti izolacije, zdržnosti izolacije, zaščite proti preostali
napetosti in preskus delovanja
2.18.2 Preverjanje pogojev zaščite s samodejnim odklopom napajanja
2.18.2.1 Splošno
2.18.2.2 Načini preskušanja TN-sistemov
2.18.2.3 Izvajanje preskusov za TN sistem
2.18.3 Meritev upornosti izolacije
2.18.4 Preskus električne trdnosti izolacije
2.18.5 Zaščita pred preostalimi napetostmi (po standardu)
2.6.2.4 Zaščita pred preostalo napetostjo (po standardu)
2.18.6 Preskus delovanja (po standardu)
2.18.7 Ponovni preskus (po standardu)
PROTOKOL o preverjanju stroja

3. poglavje: Preverjanje varnosti medicinske električne opreme
3.1 Uvod
3.1.1 Standard SIST EN 60601 – pomen za proizvajalca
3.1.2 Standard SIST EN 62353 – vzdrževanje in preverjanje
3.1.3 Ukrepi in pojmi v zvezi s preverjanjem električne varnosti medicinske opreme
3.1.4 Simboli in oznake na medicinski opremi, grajeni po SIST EN 60601
3.1.5 Zahteve standarda
3.1.6 Katere naprave naj se preskušajo po standardu SIST EN 62353
3.2 Preverjanje električne varnosti medicinskih naprav
3.2.1 Kako se preverjanje izvaja
3.2.2 Preskušanje povezav z zemljo
3.2.2.1 Mejne vrednosti po standardu
3.2.2.2 Kako merimo
3.2.3 Meritev upornosti izolacije
3.2.3.1 Meritev upornosti izolacije med omrežnim delom medicinske naprave in zemljo
3.2.3.2 Meritev med uporabnikovimi deli (AP) in zemljo
3.2.3.3 Meritev med uporabnikovimi deli (AP) in omrežnim delom
3.2.3.4 Kolikšne so mejne velikosti upornosti izolacije
3.2.4 Merjenje odvodnih (uhajavih) tokov po SIST EN 62353
3.2.4.1 Neposredno merjenje uhajavega toka
3.2.4.2 Diferenčni način merjenja
3.2.4.3 Alternativna metoda
3.2.5 Model telesa po standardu IEC 601
3.2.6 Merjenje odvodnih tokov medicinske električne opreme
3.2.6.1 Neposredni način merjenja uhajanja
3.2.6.2 Diferenčni način merjenja uhajanja
3.2.6.3 Alternativna metoda merjenja uhajavega toka
3.2.7 Uhajavi tok uporabnikovega dela (AP)
3.2.7.1 Neposredna metoda merjenja uhajavega toka uporabnikovega dela (AP)
3.2.7.2 Alternativna metoda merjenja uhajavega toka uporabnikovega dela (AP)
3.3 Kaj sledi opravljenim meritvam
3.3.1 Nasveti in priporočila
3.4 Nekaj primerov priključitve medicinskega merjenca na merilni instrument
3.4.1 Neposredna meritev
3.4.2 Merjenje s pomočjo diferenčnega toka
3.4.3 Alternativni merilni postopek (nadomestni odvodni tok)
3.4.4 Odvodni tok uporabnikovega dela Iu
3.4.5 Alternativni merilni postopek (nadomestni pacientov odvodni tok)
3.4.6 Neposredni merilni postopek
3.4.7 Odvodni tok pacienta Ip
3.4.8 Največje dopustne mejne vrednosti odvodnih tokov v mA
3.5 Povzetek
3.5.1 Kakšna je praksa preverjanja pri nas

4. poglavje: Preverjanje varnosti fotonapetostnih sistemov, priključenih na omrežje
4.1 Splošno o fotonapetostnih sistemih
4.2 Ustrezna standardizacija
4.3 Prvi del: Zahteve za dokumentacijo
4.4 Drugi del: Preverjanje
4.4.1 Pregled fotonapetostnega sistema
4.4.1.1 Označevanje in prepoznavanje
4.4.2 Preskus (vključno z meritvami)
4.4.2.1 Kategorija preskusov 1
4.4.2.2 Kategorija preskusov 2
4.4.2.3 Dodatni preskusi
4.4.2.4 Preskusni postopki kategorije 1
4.4.2.5 Merilni postopki kategorije 2
4.4.3 Poročilo o preverjanju
4.4.3.1 Prvo preverjanje
4.4.3.2 Periodično preverjanje
4.4.4 Dodatek A (informativni)
4.4.4.1 Vzorec poročila o pregledu
4.5 Vzorec merilnega protokola fotonapetostnega polja
4.6 Postopek pregleda fotonapetostnega polja z infrardečo kamero

5. poglavje: Preverjanje varnosti postaj za polnjenje električnih vozil
5.0 Splošno o polnjenju električnih vozil
5.1 Osnovne priključitve polnjenja električnih vozil
5.2 Načini polnjenja
5.3 Nekatere osnovne lastnosti električne inštalacije električne polnilne postaje
5.4 Zaščita pred električnim udarom
5.5 Nadtokovna zaščita električne polnilne postaje
5.6 Nadzorno krmiljenje
5.7 Polnjenje električnega vozila z enosmernim tokom
5.7.1 Stalni nadzor neprekinjenosti zaščitnega vodnika
5.7.2 Polnjenje električnega vozila z enosmernim tokom v načinu 4
5.8 Primer električnega vozila s polnjenjem z izmeničnim ali enosmernim tokom
5.9 Postopek preverjanja varnosti delovanja električne polnilne postaje po SIST HD 60364-6
5.9.1 Preverjanje inštalacije električne polnilne postaje
5.9.2 Pregled in primer vezave enostavne električne polnilne postaje
5.9.3 Preskus, vključno z meritvami
5.9.4 Poročanje o preverjanju električne inštalacije električne polnilne postaje
5.10 Primer neposredne meritve varnosti in delovanja EVSE električne polnilne postaje
5.11 Primer izpolnjenega obrazca iz SIST HD 60364-6:2016
5.12 Pojmovniki izrazov s področja električnih vozil in električnih polnilnih postaj

Dodatki

Dodatek A: Merjenje upornosti izolacije v praksi
A.1 Električne inštalacije
A.1.1 Kako izvedemo meritev v praksi in na kaj moramo biti pozorni
A.2 Elektromotorji, kabli, transformatorji
A.3 Načini merjenja in tolmačenje rezultatov
A.3.1 Kratkotrajno
A.3.2 Preskus na podlagi vpliva časa delovanja preskusne napetosti
A.3.3 Indeks polarizacije (PI)
A.3.4 Razmerje absorpcije dielektrika
A.3.5 Preskus s stopničasto napetostjo
A.3.6 Metoda s pomočjo razelektritve dielektrika
A.4 Preskušanje visoko izolativnih izolacij
A.4.1 Uporaba sponke »zaslon« (guard)
A.4.2 Izbira preskusne napetosti
A.5 Varnost pri preskušanju upornosti izolacij
A.5.1 Pred preskusom
A.5.2 Po preskusu
A.6 Pogosto postavljena vprašanja
A.7 Kakšen megaohmmeter naj izberemo
A.8 Preskus izolacije med sušenjem mokre opreme
A.9 Primeri priključitve megaohmmetra na preskušani objekt
A.9.1 Enofazni transformator
A.9.2 Trifazni transformator
A.10 Preskušanje izolacije kablov
A.10.1 Enožilni kabel
A.10.2 Trižilni kabel
A.10.3 Preskušanje izolacije motorjev in generatorjev
A.11 Nadzor izolacije
A.12 Nadzor izolacije s pomočjo RCM
A.13 Merjenje upornosti izolacije fotonapetostnega polja
A.13.1 Dva preskusna načina merjenja upornosti izolacije fotonapetostnih sistemov
A.13.2 Postopek merjenja izolacije fotonapetostnega polja, niza ali modula ter mejne vrednosti

Dodatek B: Preverjanje neprekinjenosti vodnikov v praksi
B.1 Splošno
B.2 Pregled
B.2.1 Povezave za izenačitev potencialov
B.2.2 Vzporedne poti
B.3 Merjenje neprekinjenosti zaščitnih vodnikov in vodnikov za izenačitev potencialov
B.3.1 Merilna oprema za merjenje neprekinjenosti
B.3.2 Meritev povezav za izenačitev potencialov
B.4 Kakšen je ustrezen rezultat meritev
B.5 Kako merimo upornost zaščitnega vodnika pri strojih
B.6 Preverjanje neprekinjenosti sistemov za zaščito pred delovanjem strele (LPS)
B.6.1 Načini izvajanja meritev neprekinjenosti
B.7 Preverjanje neprekinjenosti zaščitnih vodnikov in/ali vodnikov za izenačitev potencialov na
fotonapetostnih sistemih

Dodatek C: Merjenje impedance zanke na nizkonapetostnih električnih inštalacijah
C.1 Uvod in način merjenja
C.1.1 Način merjenja zanke
C.2 Kaj zahteva (predlaga) standard
C.2.1 Varnost pri meritvi
C.2.2 Točnost meritve
C.2.3 Kako merimo »močnejše« zanke
C.3 Vpliv omrežja na merjenje zanke – ovrednotenje pogreška
C.3.1 Induktivnost mreže
C.3.2 Izračun impedance zanke
C.3.3 Induktivni ali kapacitivni toki kot preobremenitev
C.4 Merjenje upornosti ozemljitve z merilnikom upornosti zanke
C.5 Še nekaj primerov praktične uporabe merjenja zanke

Dodatek D: Merjenje ozemljitev na nizkonapetostnih električnih inštalacijah in strelovodih
D.1. Uvod v terminologijo
D.1.1 Pojem napetostnega lijaka in lastnosti ozemljil
D.1.2 Meritev specifične upornosti zemlje
D.1.2.1 Meritev s pomočjo določene merilne sonde
D.1.2.2 Meritev specifične upornosti ozemljitve s štirimi sondami (po Wennerju)
D.2 Merjenje upornosti ozemljila
D.2.0 Splošno
D.2.1 Merjenje upornosti ozemljitve s pomočjo dveh pomožnih sond
D.2.1.1 Postavljanje obeh merilnih sond
D.2.1.2 Kriteriji pri izvajanju meritev upornosti ozemljitev brez posebnih zaščitnih ukrepov (merilna napetost ≤ 50 V izmenično)
D.2.1.3 Merjenje ozemljitvene upornosti stebrov daljnovodov
D.2.1.3.1 Selektivno merjenje ozemljitev stebrov daljnovodov
D.3 Alternativni načini merjenja upornosti ozemljitve
D.3.1 Meritev upornosti obratovalne ozemljitve
D.3.2 Meritev z dvoje tokovnimi kleščami
D.3.3 Meritev ozemljitvene upornosti energetskega omrežja
D.3.4 Dvovodna meritev brez sond
D.3.5 Merjenje upornosti ozemljitev s pomočjo merjenja upornosti zank
D.4 Nova izdaja standarda SIST HD 60364-6:2016

Dodatek E: Diferenčna zaščita
E.1. Splošno
E.1.1 Delovanje RCD
E.1.1.1 Način delovanja
E.1.1.2 Izvedba in delovanje RCD zaščitnega stikala
E.1.1.3 Diferenčni toki IΔN in področje delovanja RCD
E.1.1.4 Normirani izklopni časi RCD
E.2 Namestitev RCD v sistemih zaščite TN, TT in IT
E.2.1 Pogoji za namestitev RCD
E.2.1.1 RCD v TT-sistemu
E.2.1.2 RCD v TN-sistemu
E.3.0 Preverjanja RCD v sistemih TN in TT
E.3.1 Meritev učinkovitosti delovanja RCD
E.3.2 Alternativni način preskušanja RCD
E.3.3 Meritev napetosti dotika z merilno sondo ali brez nje
E.3.4 Meritev pri namestitvi selektivnih RCD tipa [S]
E.3.5 Nekaj pojasnil zaradi težav pri izvajanju meritev na tokokrogih z RCD
E.3.5.1 RCD pri preskusu ne deluje (ne odklopi)
E.3.5.2 Tok okvare IF je prevelik
E.3.5.3 Nesprejemljiv odklop RCD med meritvijo
E.3.5.4 Vzroki za nedelovanje RCD pri preskusu
E.3.6 Vplivi okvar na električnih napravah na delovanje RCD med obratovanjem
E.3.6.1 Povezave med N in PE
E.3.6.2 Povezava med nevtralnimi vodniki in tokokrogi, varovanimi z RCD
E.3.6.3 Visoka napetost dotika kljub ustrezni ozemljitveni upornosti RA in pravilno
delujočim RCD
E.3.6.4 Zamenjana vodnika PE in N na RCD
E.4 Pet pogostih vprašanj in odgovorov v zvezi z uporabo RCD
E.5 Področja in načini preverjanja RCD s PROFITEST Mxtra in Mpro
E.5.1 Merilni postopek
E.5.2 Prikazovalnik instrumenta in merjenje RCD
E.5.3 Posebna preskušanja za sisteme in RCD
E.5.3.1 Preskušanja RCD s stopnjevanim izmeničnim tokom za tipe A, AC in B
E.5.3.2 Preskušanje RCD s 5 x IΔN
E.5.3.3 Preskušanje RCD, ki so namenjeni zaščiti pri pulzirajočih enosmernih tokih
E.5.3.4 Preskus RCD tipa S
E.5.3.5 Preskušanje prenosnih RCD, to je PRCD z nelinearnimi elementi, kot je PRCD-K
E.5.3.6 Preskušanje posebnih RCD tipa G (kratkotrajno zakasnjenih)
E.5.3.7 Preskušanje RCD na sistemih inštalacij TN-S
E.5.3.8 Preskušanje RCD v sistemih IT z veliko priključno močjo
E.5.3.9 Merilni postopek merjenja impedance zaščitne zanke ZL-PE brez odklopa RCD

Dodatek F: Preskušanje električne opreme (po din vde 0701-0702)
F.00 Splošno o standardizaciji preskušanja električne opreme
F.01 Pregled zaščitnih razredov in njihovih posebnosti
F.01.1 Razred I
F.01.2 Razred II
F.01.3 Razred III
F.02 Nastanek toka v zaščitnem vodniku
F.02.1 Nekateri še dopustni odvdodni toki PE-vodnika naprav po SIST EN 60335 (VDE 0700) v mA v AC/DC
F.03 Meritev upornosti zaščitnega vodnika
F.04 Meritev izolacijske upornosti
F.05 Meritev toka zaščitnega vodnika
F.06 Meritev toka dotika
F.07 Preskus delovanja naprave
F.08 Zapis izmerjenega v merilni protokol
F.09 Primeri praktičnih meritev po DIN VDE 0701-0702
F.09.1 Merjenje upornosti zaščitnega vodnika RPE
F.09.2 Merjenje upornosti izolacije RISO
F.09.3 Merjenje odvodnih tokov
F.09.4 Merjenje toka zaščitnega vodnika IPE
F.09.5 Tok dotika ID
F.09.6 Še nekatere pomembne merilne funkcije instrumenta
F.09.6.1 Merjenje napetosti s pomočjo merilne sonde
F.09.6.2 Merjenje napetosti s »plavajočim« voltmetrom
F.09.6.3 Merjenje odklopnih časov prenosnih RCD (PRCD)
F.09.6.4 Preskus delovanja preskušane naprave (aparata-električne-elektronske naprave)
F.09.6.5 Preskus energetskih podaljškov
F.09.6.6 Merjenje temperature merjenca