OMREŽNINA – nova metodologija obračunavanja | Učinkoviti ukrepi za optimizacijo stroškov električne energije

Predstavitev nove metodologije obračunavanja omrežnine:

• Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje,
• parametri obračuna,
• posebnosti in primeri izračunov za končnega odjemalca, individualno samooskrbo (tudi net metering) in skupnosti (samooskrbna).

Vpliv novega obračunavanja omrežnine in obvladovanje stroškov omrežnine z ukrepi učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE) v industriji in pri poslovnih odjemalcih električne energije – prehod na t.i. »aktivnega odjemalca«:

• prilagajanje odjemalcev električne energije na nov obračun omrežnine,
• stroške omrežnine v industriji lahko obvladujemo z dobrim načrtovanjem ukrepov učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije,
• opredelitev ukrepov URE in možnih prihrankov energije in stroškov omrežnin,
• identifikacija potenciala za prihranke v industriji in pri poslovnih odjemalcih električne energije,
• načrtovanje investicij in možnosti pridobivanja subvencij za izvedbo ukrepov URE v industriji in pri poslovnih odjemalcih električne energije,
• celovit pristop in učinki izvedbe ukrepov z OVE,
• kompleksnost energetskih storitev.

Prikaz  rešitev aktivnega odjema in proizvodnje ter procesa načrtovanja prehoda na t.i. ”aktivne odjemalce ” in smernice za najbolj izpostavljena področja uporabnikov javnega električnega omrežja in električnih inštalacij:

• načrtovanje prehoda z uporabo lokalnih virov (fotonapetostne naprave, vetrne turbine, generatorji, itd.) in shranjevanje energije v hranilnikih električne energije (HEE),
• načrtovanje nadzorovanega odjema (motorji, ogrevalni sistemi, toplotne črpalke svetila, dvigala…),
• načrtovanje prehoda na električno mobilnost (električna vozila kot HEE, elektro polnilne postaje, povezava z električnim omrežjem),
• načrtovanje prehoda pri novogradnjah, rekonstrukcijah in obnovah objektov,
• načrtovanje prehoda v povezavi z javnim električnim omrežjem ali brez.

Razlogi za vzpostavitev nova metodologije za obračunavanje omrežnine

Dogajanja na energetskih trgih v zadnjih dveh letih nas usmerjajo k še hitrejšemu vključevanju obnovljivih virov energije v sistem in ozelenitvi tudi drugih sektorjev porabe energije, zlasti ogrevanja in prometa. Do leta 2050 je glede na leto 2020 načrtovana od 39 do 52-odstotna povečana poraba električne energije, s tem pa je povezana tudi izrazito povečana konična obremenitev omrežja.

Elektroenergetsko omrežje ni pripravljeno na masovno vključevanje proizvodnih naprav (sončnih, vetrnih elektrarn),  toplotnih črpalk in električnih polnilnic v sistem, razvoj omrežij brez prilagajanja odjema pa bi bil prepočasen in predrag. Tudi druge države članice EU se soočajo s temi izzivi, kot je razvidno iz nedavne napovedi Nemčije o znižanju priključnih moči odjemalcev.

Z obračunom omrežnine se zbirajo sredstva, kot se jih na podlagi odločbe Agencije potrebuje za nemoteno izvajanje dejavnosti prenosa in distribucije električne energije.

Analiza EUROSTAT za leto 2023 razkriva, da so le v štirih državah EU nižje končne cene oskrbe z električno energijo za gospodinjstva kot v Sloveniji. Upoštevaje vse odjemalce so bile končne cene v Sloveniji pod povprečjem EU, pa tudi stroški omrežnine so za slovenske odjemalce nižji od povprečja v EU.

Prihodki iz naslova omrežnine, potrebni za nemoteno delovanje elektrooperaterjev, ostajajo enaki že tri leta, kljub dvigu stroškov v letu 2023.

Omrežje je že danes najbolj obremenjeno ob delavnikih v zimskem obdobju, zato bo tudi raba omrežij v obdobju od novembra do konca februarja najdražja. V nižji sezoni, ki traja od marca pa do novembra, ni najdražjega časovnega bloka in bo strošek omrežnine precej nižji. Poleg sezon se kot novost pojavlja tudi 5 časovnih blokov z različno tarifno postavko. V višji sezoni bodo aktivni bloki od 1 do 4, v nižji sezoni pa bloki od 2 do 5. Prerazporeditev stroškov bo pravičnejša, saj bodo večji odjemalci plačali nekoliko več omrežnine, odjemalci na nizki napetosti pa nekoliko manj.

Matjaž Miklavčič, univ.dipl.inž.el.

je leta 1995 diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Po diplomi se je v začetku leta 1996 zaposlil na Elektro Maribor d.d., kjer se je do leta 2000 ukvarjal s projektiranjem elektroenergetskih objektov, vodov in naprav, kasneje pa s priključevanjem uporabnikov omrežja in razvojem elektroenergetskega omrežja. Leta 2007 se je zaposlil v družbi SODO d.o.o., kjer se kot inženir za soglasja in pogodbe ukvarja predvsem s področjema priključevanja in obratovanja. Sočasno s tem pa jev tem času koordiniral pripravo Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije v letu 2007 in obeh Sistemskih obratovalnih navodil distribucijskega omrežja (sistema) iz let 2011 in 2021. Sedaj je po združitvi obeh elektrooperaterjev zaposlen v družbi ELES, d.o.o., kjer opravlja iste naloge, kot jih je v družbi SODO d.o.o.

mag. Mirko Marinčič, univ.dipl.inž.el.

je energetski manager na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Sodeloval je pri oblikovanju in izvajanju programov za doseganje prihrankov energije pri poslovnih odjemalcih in industriji. Na področju energetike ima bogate izkušnje, saj je deloval na področju distribucije električne energije, zemeljskega plina, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Vodil in oblikoval je storitve za področje učinkovite rabe energije in izvajal ukrepe, ki pri odjemalcih zmanjšujejo porabo energije. Diplomiral je na Fakulteti za Elektrotehniko z nalogo Tehnični vidiki uporabe izoliranih vodnikov na srednjenapetostnih nadzemnih vodih, magistriral pa na Fakulteti za organizacijske vede z nalogo Model trga električne energije. Je član Inženirske zbornice Slovenije in je sodeloval pri načrtovanju in izvedbi zahtevnih energetskih projektov ter sooblikoval energetsko politiko in vodil različne energetske sektorje.

mag. Andrej Zorec, univ.dipl.inž.el.

vodja projektov v podjetju E prihodnost d.o.o., kjer vodi projekte na področju obnovljivih virov energije (OVE) in električne mobilnosti z dolgoletnimi izkušnjami na področju distribucije električne energije , električnih inštalacij in električne mobilnosti. Je tudi član tehničnega odbora TC SIST/TC CEV Cestna osebna in gospodarska električna vozila in tehničnega odbora TC SIST/TC Električne inštalacije, kjer aktivno sodeluje pri pripravi in sprejemanju standardov na področju polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil. Od leta 1995 do danes je objavil več člankov in raziskav s področja energetike, področja sončne energije, vetrne energije ter električne mobilnosti. Je tudi soavtor strokovnega priročnika Načrtovanje, vzdrževanje in preverjanje polnilnih postaj za električna vozila, soavtor strokovnega priročnika Priročnik za projektiranje polnilnih postaj za električna vozila ter soavtor strokovnega priročnika Pregled zakonodaje, standardov in izrazoslovja s področja fotonapetostnih sistemov.

Knjige

• Elektrotehniški priročnik
• Nizkonapetostne električne inštalacije in zaščita pred delovanjem strele

• Nova zakonodaja na področju SAMOOSKRBE z energijo, rabe obnovljivih virov & učinkovite rabe energije, električne mobilnosti ter pogojev priključitve naprav
• HRANILNIKI ELEKTRIČNE ENERGIJE – neodvisna in zanesljiva (samo)oskrba z električno energijo
• Male VETRNE ELEKTRARNE – načrtovanje, namestitev, ekonomika obratovanja, vzdrževanje in sofinanciranje
• OBVEZNO zagotavljanje in preverjanje varnosti delovanja SONČNIH ELEKTRARN
• POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov
• POLNILNE POSTAJE ZA ELEKTRIČNA VOZILA – vse od postavitve do preizkušanja varnosti delovanja v 10-ih korakih
• Zaščita pred delovanjem strele in prenapetostna zaščita