AGILNO?! Projekti, zaposleni, podjetja

V uvodu knjige sta izpostavljena tudi dva pomembna dejavnika agilnosti – da bi agilni pristopi prinesli pričakovane koristi, se morajo spremeniti tudi organizacije in zaposleni. Če torej hočemo delati agilno, morajo tudi zaposleni spremeniti nekatere navade, vrednote in način dela. Mnogi zagovorniki agilnosti namreč poudarjajo, da ni zadosti delati agilno, ampak je potrebno biti agilen (angl. doing vs being agile). Prvo pomeni uporabljati agilne pristope in prakse, drugo pa prevzeti agilno miselnost. V knjigi so obravnavane tudi te dileme, v raziskavi pa je avtor preveril tudi, ali za uspešno delovanje v »agilnem« svetu potrebujemo ljudi z drugačnimi osebnostnimi lastnostmi ali je zadosti že manjša sprememba navad in vrednot. Prikazana je trenutna raven agilnosti zaposlenih v Sloveniji, ne glede na to ali delujejo v tradicionalnem ali agilnem projektnem okolju.

V zadnjem delu knjige so obravnavane agilne organizacije. Avtor je v raziskavi preveril, kaj je značilno zanje – kdaj npr. za neko podjetje lahko trdimo, da je agilno oziroma kateri so dejavniki, ki organizacijo naredijo agilno. Prikazane so potrebne spremembe managementa za podporo agilnejšemu uvajanju sprememb (in prilagajanju spremembam v okolju za vzdrževanje in dvig konkurenčnosti), agilno organizacijo, agilnejši strateški management in management portfelja projektov ter vloga projektne pisarne v agilni organizaciji.

Upamo, da boste v knjigi dobili veliko koristnih nasvetov in idej za svoje delo 😊