Tehniška matematika (2. del)

Ulomki

Matematični izraz, kjer sta števili a in b celi števili, nakazuje, da moramo število a deliti s številom b. V tem primeru je število a deljenec ali dividend, število b pa delitelj ali divizor. Kadar pa imamo opravka z ulomki, število a imenujemo števec in število b imenovalec. Imenovalec b pove, na koliko delov razdelimo enoto, števec a pa, koliko takih delov enote imamo.

Osnovne računske operacije z ulomki so:

  • seštevanje in odštevanje,
  • množenje in deljenje, 
  • potenciranje in korenjenje.


Seštevanje in odštevanje

Da ulomke lahko seštevamo ali odštevamo, morajo imeti enake imenovalce. Tedaj števce seštejemo ali odštejemo, skupni imenovalec pa prepišemo. Če pa imajo ulomki različne imenovalce, jih moramo spraviti na skupni imenovalec. 

 

Množenje ulomkov

Ulomke množimo tako, da zmnožimo števce in imenovalce!

 

Deljenje ulomkov

Matematični izraz delimo z ulomkom tako, da izraz množimo z recipročno (obratno) vrednostjo ulomka!

 

Potenciranje in korenjenje ulomkov

Ulomke potenciramo ali korenimo tako, da potenciramo oziroma korenimo faktorje v števcu in imenovalcu.

 

Linearna enačba z dvema spremenljivkama

Medsebojno matematično odvisnost dveh veličin (spremenljivk), ki v enačbi nastopata v prvi potenci, imenujemo linearna enačba ali enačba prvega reda. V ravninskem pravokotnem koordinatnem sistemu z absciso x in ordinato y linearna enačba grafično predstavlja premico. Enačbo premice lahko zapišemo na tri načine:

  • Implicitna (neizražena) oblika
  • Eksplicitna (izražena) oblika
  • Segmentna (odsekovna) oblika 

 

Natančnost pri računanju

Tehnični izračuni

Pri tehničnem izračunu je smiselno podati toliko pomembnih števk (cifer), kot to lahko z meritvijo potrdimo. Zato smemo v tehničnih izračunih s kalkulatorjem dobljeni končni rezultat zaokrožiti na tri pomembne števke. Če je števka (na četrtem mestu), ki jo že izpustimo, med 0 in 4, jo pri zaokrožanju ne upoštevamo. Če pa je števka, ki jo že izpustimo, med 5 in 9, predhodno števko povečamo za 1.

 

Celoten članek s praktičnimi primeri izračunov najdete v tiskani številki Elektrotehniške revije ER ali tukaj.


Avtorji

Prof. dr. Tine Zorič

Mag Gordana radić, prof. mat.

Doc. dr. Peter Kitak, univ. dipl. inž. el.


Povejte naprej: