Arhiv zastavljenih vprašanj:

• Smo montažerji fotonapetostnih sistemov ter enot za proizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom. Po nekaj uspešnih inštalacijah enot se k nam obračajo zadovoljne stranke, da bi namestile še eno proizvodno napravo. Nekaj teh proizvodnih naprav smo priključili po tipski shemi P1.3, ki je določena v Sistemskih obratovalnih navodilih za distribucijsko omrežje električne energije (Uradni list RS št. 41/2011).  V razgovorih pri operaterjih distribucijskega omrežja smo zaznali dvom o tem, da se lahko dve ali več proizvodnih naprav priključi po tipski shemi P1.3. Nesigurnost izhaja iz tega, ker je na shemi P1.3 v prej omenjenih navodilih narisana samo ena elektrarna! Prosimo za odgovor, če se lahko po tipski shemi P1.3 priključi več proizvodnih naprav na interno inštalacijo.
• Telefonsko vprašanje:  Podjetje, ki prodaja in montira različne velikosti sistemov UPS (Sistemi za neprekinjeno napajanje), do sdaj za namestitev svojih izdelkov ni dajalo vlog za priključitev na omrežje. Pred časom so se pogovarjali s stranko, ki želi poleg UPS napajanega iz akumulatorjev, kasneje vključiti kot rezervno napajanje fotonapetosno elektrarno oziroma diezel agregat. Način obratovanja bi bil tak, da bi se v nastanku prekinitve del internega omrežja napajal preko UPS, kasneje bi se vključil lahko diezel agregat ali fotonapetostna elektrarna, ki bi določen čas obratovala paralelno z javnim distribucijskim omrežjem. Ali se mora za tak način priključitve in obratovanja dobiti soglasje za priključitev? Podobno vprašanje smo dobili že pred časom. FIBA (Fédération Internationale de Basketball Amateur), namreč zahteva za vse prireditvene prostore, kjer se nastopa pod njenim pokroviteljstvom, posebne zahteve za napajanje z električno energijo. Ves čas trajanja tekme in televizijskega prenosa, mora zaradi varnosti (osvetlitve), paralelno z javnim omrežjem obratovati rezervno napajanje (diezel agregat). V Sloveniji bomo v letu 2013 gostili evropsko prvenstvo v košarki. Nekaj dvoran imamo, nekaj jih bomo še zgradili. Postavlja se podobno vprašanje. Kakšne zahteve bodo predpisane v soglasju za priključitev oziroma, kaj se bo moralo v obstoječih dvoranah spremeniti, da bo rezervno napajanje lahko obratovalo paralelno z javnim distribucijskim omrežjem?

• Lastnik objekta je leta 1993 na novo izdelal NN električno inštalacijo, takrat za potrebe mizarske delavnice, ki je preko lastnega električnega priključka obratovala skoraj 15 let. Zaradi opustitve dejavnosti je bil električni priključek odklopljen od distribucijskega omrežja. Letos se v objekt seli druga dejavnost in lastnik želi ponovni priklop na distribucijsko omrežje. Ob tem se inštalacija v objektu ne bo spreminjala in ostaja enaka, kot je bila ob predhodnem izklopu leta 2007 oz. 2008 (ni natančnega podatka). Želja lastnika objekta je izvedeti, kakšne dokumenta in izjave bo kdo od njega zahteval, ali mora izvajati na svoji inštalaciji kakšne spremembe in/ali kontrole in vse morebitne druge podrobnosti, ki se ga utegnejo zadevati. Morda še en podatek – objekt se nahaja na področju, kjer se izvaja TT sistem napajanja. Upam, da bo odgovor lahko na voljo kmalu. V naprej hvala za posredovanje ustrezni osebi.

• V vaši reviji sem v zvezi s sončnimi elektrarnami zasledil že dve mnenji. Enega je zapisala gospa Gordana Ljubič iz Ministrstva za okolje in prostor, dugo mnenje ste objavili kot "sporočilo za javnost", ki so ga prispevali iz Združenja slovenske fotovoltaične industrije. V tem času je izšla Uredba o dopolnitvah Uredbe o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 75/2010), ki je uredila priključitev brez gradbenega dovoljenja. Za nove "proizvodne naprave" in njihovo priključevanje, tako se namreč imenujejo v uredbah o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov ter v soproizvodnji toplote in električne energije, je namreč zahtevano, da se mora k "zahtevi za priključitev enostavne naprave na elektroenergetsko omrežje", priložiti izjave oziroma dokazila s podpisi in osebnimi žigi odgovornih. Ukvarjamo se z inštalacijo kogeneracij, ki se priključujejo za prevzemno predajnim mestom tako, da se v večini primerov proizvedena električna energija porabi v samem objektu. Inštalacije izvajamo v objektih, kjer se namesto kotlov za ogrevanje inštalirajo kogeneracijske enote. V teh objektih je bila navadno že prej izvedena izolacija in menjava oken tako, da so sedaj moči in s tem teža (masa) veliko manjša kot prej. Ali je potrebno pridobiti podpis statika, presojo o zaščiti pred strelami, odgovornega za hrup, saj se to inštalira v kurilnicah...? Ali je ta sprememba uredbe namenjena samo za tiste "elektrarne", ki so priključene direktno na javno distribucijsko omrežje, saj se po gradbeniški zakonodaji "enostavni in nezahtevni objekti" ne smejo priključiti na javno infrastrukturo ampak se lahko priključijo le na obstoječe priključke - za prevzemno predajnim mestom. Prosim, če lahko pridobite pojasnilo in ga v naslednji številki revije tudi objavite.

• Na letošnjih Kotnikovih dnevih v Radencih sem postavil vprašanje: "Ali je potrebno za vse fotovoltaične elektrarne pridobiti gradbeno dovoljenje? V vaši reviji ER št. 1/2010 je elektroenergetski inšpektor gospod Marjan Kern na to vprašanje odgovoril, da gradbeno dovoljenje ni potrebno, saj se fotovoltaična elektrarna gradi kot enostavni objekt, kar je zapisano v Uredbi o vrstah objekotv glede na zahtevnost (Uradni list RS št. 37/2008). Gradnja fotovoltaične elektrarne se po tej Uredbi šteje med investicijska vzdrževalna dela. Vprašanje sem postavil zaradi tega, ker se govori, da je bilo med predstavniki upravnih enot dogovorjeno, da se bo za vse fotovoltaične elektrarne zahtevalo gradbeno dovoljenje. V nadaljevanju razprave na Kotnikovih dnevih je mag. Dimnik, ki je vodja inšpektorjev opoozoril, da lahko verodostojno informacijo podajo edino na Ministrstvu za okolje in prostor. Prosim, če lahko pridobite to informacijo in jo v naslednji reviji tudi objavite.

• 1. primer: Imamo TT-sistem z diferenčno tokovno zaščito. Naprava, ki jo ščitimo, je npr. mizarski obdelovalni stroj, priključen prek vtičnice in varovan z varovalkami 3 x 16 A. Ali moramo izvesti dodatno izenačevanje potencialov? 2. primer: Imamo TN-sistem. Naprava, ki jo ščitimo, je npr. mizarski obdelovalni stroj ali druga naprava, ki je priključena prek vtičnice ali s fiksnim priklopom in varovana z nadtokovno zaščito. Kako je v tem primeru z izvedbo dodatnega izenačevanja potencialov?
• S področja fotovoltaike se mi poraja vprašanje, kakšno gradbeno dovoljenje je potrebno za gradnjo sončne elektrarne in kako poteka postopek pregleda? Ali je gradbeno dovoljenje sploh potrebno po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost? Katera dokumentacija se zahteva na tehničnih pregledih za izdajo dovoljenja (uporabno dovoljenje?) za začetek obratovanja sončne elektrarne z oddajo električne energije v omrežje pooblaščenega distributerja?

• Standard SIST EN 60204-1 natančno opredeljuje preverjanje električnih strojev v poglavju 18 za naprave razreda I. Za naprave razreda II in III opravljamo preglede po VDE 0701/0702 z meritvijo izolacijske upornosti med dostopnimi neozemljenimi prevodnimi deli na ohišju in združenim faznim in nevtralnim vodnikom. V praksi naletimo na naprave razreda II in III (kopirni stroji, faksi, tiskalniki, napajalniki ...), ki so v popolnoma plastičnem ohišju. Sprašujem ali bi v takšnem primeru zadostoval samo vizualni pregled s funkcionalnim preizkusom in kako bi moralo biti v praksi na splošno pri pregledu pisarniških naprav, priključenih na električno omrežje?
• Zanima me, če lahko naše podjetje, registrirano za meritve NN-inštalacij, opravlja meritve ozemljitev in galvanske povezave na objektu, ki vsebuje energetski transformator 10/0,4 kV (elektroenergetski postroji nad 1 kV)? Uporabljamo inštrument Metrel Eurotest 61557.

• Kdo je dolžan opozoriti odjemalce električne energije, predvsem starejših objektov, ki še imajo sistem ničenja, da sistem zaščite ne ustreza pogojem ničenja? Vemo, kaj se lahko dogodi od prekinitvi ničelnega vodnika na nadzemnem omrežju.

• Kako se po veljavni (slovenski ali evropski) zakonodaji ozemlji prenosni ali prevozni agregat, če v bližini ni nobene strelovodne napeljave, na katero bi se ga lahko povezalo?    

• Kateri veljavni standard naj navedem v izjavi o skladnosti izvedbe električnih inštalacij?
• Ali po 1.5.2004 še vedno velja Pravilnik o tehničnih normativih za nizkonapetostne električne inštalacije (ur.l. SFRJ, št. 53/1988) oziroma ali velja kateri od EN standardov?

• Zanima me, kako zagotoviti ustrezno zaščito pred strelo na jadrnici?

• Katere zahteve mora izpolnjevati s.p. in ali potrebujemo še posebno dovoljenje od katerega koli  državnega organa?
• Kako se je treba registrirati za izvajanje električnih meritev na elektroinštalacijah in strelovodih?

• Med obiskom slovenskega zdravilišča sem opazil, da je med dvema sosednjima hotelskima objektoma po zraku speljan kabel, najverjetneje telekomunikacijski, dolžine približno 25 metrov. Zanima me, kakšni so morebitni vplivi strele na takšen vodnik.

• Kdaj se bo slovenska elektrotehniška regulativa ažurirala in uskladila z normativi Evropske unije? Sedaj veljavni predpisi so še iz bivše SFRJ, stari tudi več kot 30 let in tehnološko popolnoma neustrezni.
• Kvalificirani proizvajalci električne energije v Sloveniji že lahko prodajajo električno energijo iz obnovljivih virov, bodisi samostojno, pri čemer so upravičeni do enotne letne premije, ali pa prek posrednika, pri čemer so upravičeni do enotne letne cene. Kakšne pogoje bo moral izpolnjevati lastnik kvalificirane elektrarne ali elektrarn (na primer sončnih, vetrnih ali na biomaso, MHE ipd.), da bo lahko zaprosil za izdajo certifikatov, ki dokazujejo izvor energije iz obnovljivih virov, s katerimi bi nato lahko tudi trgoval? Ali bo trgovanje s certifikati geografsko omejeno ali bo mogoče na celotnem področju EU? Kakšne možnosti oziroma ugodnosti (morebitne davčne olajšave ipd.) bodo imeli kupci teh certifikatov v Sloveniji?

• Smo proizvajalci cevnih radiatorjev z vgrajenim električnim grelnikom. Grelnik, ki ga vgrajujemo, je dvojno izoliran, radiator pa ni priklopljen na centralno ogrevanje (samo elektrika), zato ni preko inštalacije ogrevane vode povezan z drugimi elementi. Strokovnjaki so mi v pogovoru o montaži radiatorja v kopalnico omenili izenačitev potencialov, ki naj bi bila obvezna v kopalnici, in sicer med vsemi kovinskimi deli, ki so medsebojno povezani in na dosegu roke. Za izenačitev potencialov pa na radiator ne smemo pritrditi nobenega kontakta, ker je izdelek že dvojno izoliran (tako predpisuje standard). Ker ta radiator vgrajujemo v kopalnice, se torej predpisa izključujeta. Zanima nas: - ali je res treba izvesti izenačitev potenciala; - kako mora biti izenačitev izvedena; - kateri standard predpisuje izenačitev potencialov; - kateri standard predpisuje navodila za uporabo takšnih radiatorjev; - ali je kakšna razlika med standardi v Franciji in Sloveniji.

• Pri vrtnem vhodu želim namestiti domofon, ki ga bom povezal z zemeljskim kablom do 20 m oddaljene pritlične stanovanjske stavbe. Kako izvedem prenapetostno zaščito in zaščito pred delovanjem strele?

• Pri projektiranju el. inštalacij sem prišel do določenih težav in se s prošnjo obračam na vas, da mi pomagate poiskati tehnično pravilno rešitev. V novogradnji je predvidena izvedba jeklene konstrukcije dvonadstropnega objekta (klet, pritličje, prva tehnična etaža in druga tehnična etaža), ki mora imeti po študiji požarne varnosti 90 minutno odpornost jeklenih nosilcev (ščitenje ljudi pred podrtjem jeklene konstrukcije oz. objekta v primeru požara). V pritličju bo izveden spuščen strop (zaradi potrebe po čistosti prostorov), ki ne zagotavlja omenjene odpornosti (samo 30 minut). Zato je ena možnost varovanja jeklene konstrukcije, da se v medstropovju izvede sprinkler sistem, ki bi v primeru požarne ogroženosti začel hladiti horizontalne jeklene nosilce. Pri tem se pojavi vprašanje oz. problem, kako zagotoviti varnost glede na to, da imamo v medstropovju glavni del el. inštalacije splošne moči (razsvetljava; svetilke, vtičnice, razvodne doze; 220/380V) in bi bila našteta oprema v primeru delovanja sprinkler sistema ogrožene z vodo. Zato je ena izmed možnosti ustrezna IP zaščita vse el. opreme oziroma se zaradi težavne zagotovitve ustreznega tesnenja in tudi s tem težavne izvedbe omenjenih inštalacij (predvsem zaradi velikega števila razvodnih doz po kabelckih policah se nagibam k rešitvi izvedbe: v primeru delovanja sprinkler sistema (detekcija tlaka na sprinkler postaji) bi izklopili glavno stikalo stikalnih blokov, ki napajajo omenjeno področje medstropovja (generalni izklop). Ali bi lahko v tem primeru uporabili navadno el. opremo (brez IP 54)?

• NN razdelilnik RG se napaja iz transformatorske postaje po 4-žilnem kablu 4 x 50 mm2. Sistem zaščite naprav v obratovanju je ničenje. Poleg drugih odvodov se iz razdelilnika RG napaja podrazdelilnik R1 po 4-žilnem varovanem kablu 4 x 4 mm2. Iz razdelilnika R1 se poleg 3-faznih porabnikov napajajo tudi 1-fazni. Vprašanje: Ali je dovoljeno, saj je zamenjava kabla 4 x 4 mm2 skoraj nemogoča, iz razdelilnika RG do podrazdelilnika R1 ločeno voditi zaščitni (PE) vodnik? Ali je dovoljeno v prvem primeru namesto dodatnega zaščitnega (PE) vodnika iz RG opremiti podrazdelilnik R1 s FI stikalom, zaščitne vodnike naprav, ki se napajajo iz R1, pa vezati na lokalno ozemljilo?

• Arhitekt je zasnoval kopalnico v velikosti 190 x 190 cm, vanjo postavil pršno kad velikosti 90 x 90 cm, umivalnik in pralni stroj. Zanima me, ali je glede območja prostora 2 v kopalnicah dovoljena uporaba pralnega stroja tako, kot to velja za sušilnike las?
• Naročnik želi kontrolo obstoječe električne inštalacije stanovanja, ki je bila zgrajena leta 1968. Uporabljeno je ničenje, inštalacija je dvovodna (fazni + nični vodnik). Zanima me, katere meritve je potrebno izvesti na obstoječi inštalaciji in po katerih predpisih oz. standardih ? Arhitekt je zasnoval kopalnico v velikosti 190 x 190 cm, vanjo postavil pršno kad velikosti 90 x 90 cm, umivalnik in pralni stroj. Zanima me, ali je glede območja prostora 2 v kopalnicah dovoljena uporaba pralnega stroja tako, kot to velja za sušilnike las?

• Kaj pomeni v naših predpisih izraz, da je potrebno upoštevati "stanje tehnike"?

• V Ur. l. RS, št. 52/00 z dne 13. 06. 2000 je na strani 6958 v 17. členu razveljavljen Pravilnik o tehničnih normativih za varstvo pred statično elektrino (Ur. l. SFRJ, št. 62/73). Kateri predpis ga je nadomestil oz. kateri predpis ali standard naj se smiselno uporablja za to področje? Predvsem me zanima predpisana zgornja meja prehodne upornosti položenih električno prevodnih tal v prostorih, kjer se ta zahtevajo.

• Pri projektiranju in izvajanju elektroinštalacij večkrat zastavljamo vprašanje o obsegu izvedbe inštalacij izenačitve potencialov v prodajalnah različnih namembnosti. Razstavni in prodajni regali so pogosto najrazličnejše kovinske konstrukcije. Na njih pogosto ni predvidenih nobenih elektroenergetskih priključkov, kadar pa so, je te regale prav gotovo smiselno ozemljiti. Zanima me, kakšno načelo je potrebno upoštevati za obseg in izvedbo izenačitve potencialov, glede na tehniške predpise in upoštevaje racionalno izvedbo.
• Kako v projektu obdelati zmanjševanje možnosti elektrostatičnih naelektritev, ki se pojavljajo v običajnih prostorih (ne v eksplozijsko ogroženih) in neugodno vplivajo na uporabnike prostorov?
• Pri projektiranju stikalnih blokov uporabljamo manjše transformatorje 230/230 V moči 100-500 VA, ki znižujejo negativne vplive velikih kratkostičnih moči na vgrajeno stikalno (krmilno) opremo. Zanima nas, kakšni zaščitni ukrepi so potrebni in kakšne rezultate meritev lahko pričakujemo?

• Kako se je treba registrirat za izvajanje električnih meritev na elektroinštalacijah in strelovodih in katere zahteve mora izpolnjevati s.p. in ali potrebujemo še posebno dovoljenje REI (IRSOP-energetske inšpekcije) ali od katerega koli drugega državnega organa?

• Tehniški predpisi za strelovode predvidevajo periodične preglede za strelovode čez določen čas odvisno od namena objekta. Mene pa zanima ali so za električne instalacije tudi predpisani periodični pregledi, ker v pravilniku o tehničnih normativih za NN električne instalacije tega nisem zasledil, ampak je predviden pregled samo po spreminjanju instalacije. Vemo pa vsi, da se instalacija lahko poškoduje (odlomljeni kontakti na vtičnicah, na napravah je prekinjena ozemljitev, ..), zato bi bilo priporočljivo izvajati periodične preglede. Zato prosim, da mi odgovorite, če so periodični pregledi za električne instalacije predpisani in kje jih lahko najdem (predpis, pravilnik, kateri člen, ...).

• Prosim vas za mnenje o električnih napeljavah v kopalnici. Prostor je visok 3 m, na višini 2,4 m pa je predviden sekundarni strop. Zanima me, ali se šteje prostor nad sekundarnim stropom za del kopalnice, oziroma ali lahko speljemo skozi ta prostor tudi ostale vodnike in pod kakšnimi pogoji?

• V katerih okoljih in pod kakšnimi pogoji lahko polagamo energetske NN kable brez mehanske zaščite in z njo?
• Ali lahko kot začasno izboljšanje zaščite pred električnim udarom v dovodu namestimo tokovno zaščitno stikalo, če je njegov diferenčni tok 30 mA, v stanovanju pa stara dvovodna električna inštalacija, ne da bi naknadno za stikalom posebej položili vodnik PE? (nemški predpisi zaenkrat to še dovoljujejo).

• Kdo lahko izvaja električne meritve in kdo nadzor na objektih, kjer se dela nova elektroinštalacija in je potrebno na tehničnem pregledu priložiti izjavo o nadzoru (npr. gostinski lokal)? V katerem dokumentu so navedeni tehnični pogoji za prehod na nazivno napetost 230/400 V?
• V katerem dokumentu so navedeni tehnični pogoji za prehod na nazivno napetost 230/400 V?

• Ali lahko merilec električnih inštalacij v požarno ogroženih prostorih zahteva ali pa samo predlaga zamenjavo vgrajenega FI-stikala z nazivnim diferenčnim tokom 0,5 A, z novim, z nazivnim diferenčnim tokom 0,3 A ali bolj občutljivim?

• Kateri zaščitni ukrep pred električnim udarom oziroma pred požarom je najprimernejši v objektu (vikend), ki se napaja z električno energijo z električnim generatorjem na bencinski pogon (220 V, 50 Hz). Vikend je opremljen kot stanovanjski objekt (vodovodna inštalacija, kopalnica, centralno ogrevanje …) Običajno za te objekte ni tehničnih pregledov in s tem tudi ne ustreznih meritev in preizkusov.
• Katera dela lahko opravljamo na električni inštalaciji in napravah kot strokovno neusposobljeni?

• Kakšne so zakonske obveznosti investitorja in izvajalca elektroinstalacijskih del pri rekonstrukciji poslovno-stanovanjskega objekta?
• Ali je za inštalacije v požarno ogroženih prostorih dovoljena uporaba FI-zaščitnih stikal (RCD) z nazivnim diferenčnim tokom IDn Ł 0,5 A?
• V našem podjetju imamo več osebnih računalnikov, ki občasno prenehajo delovati. Pregledali smo že tudi napetost, ki je sicer nizka (205 V), vendar tudi pri največji obremenitvi po izračunu naj ne bi padla pod nujno za delovanje računalnikov. Ali nam lahko svetujete, kaj naj še ukrenemo?
• Kdaj zadostuje za obnovitev električnih inštalacij in manjših gradbenih del na stanovanjskem objektu priglasitev del in v katerih primerih si mora investitor pridobiti gradbeno dovoljenje?
• Kakšne dokumente in dokazila o kvaliteti opravljenih del in vgrajenega materiala ter opreme si mora pridobiti investitor oz. izvajalec elektroinštalacijskih del in strelovodne zaščite po zaključeni gradnji, oziroma jih predložiti na tehničnem pregledu?