Internet, kot ga poznamo danes se spreminja, z njim pa tudi poslovanje podjetij, ki uporabljajo internet za svojo promocijo, prodajo in poslovanje. Po celotnem svetu se številne organizacije ukvarjajo z razvojem globalnega interneta. Eno najpomembnejših področij je t.i. »Internet of things«.

Omejitve IPv4 in prehod na naprednejši IPv6

IP protokol je osnovni protokol za vse internetne aplikacije in za vse aplikacije, ki se bodo pojavile v prihodnje. Trenutna različica IP protokola je verzija 4 (v nadaljevanju IPv4). IPv6 je skrajšano ime za IP protokol naprednejše verzije 6 in predstavlja pomemben preskok pri razmišljanju v primerjavi z starim IPv4 protokolom; imenujejo ga tudi IP naslednje generacije (Next Generation Protocol).

Največja omejitev IPv4 protokola je omejitev naslovnega prostora. Na razpolago imamo okoli 4 milijarde naslovov v internetnem omrežju, pri čemer so večje organizacije, kot so denimo IBM, Apple in HP že do začetka devetdesetih let pridobile izjemno velike naslovne bloke IP številk... Analiza kaže, da samo 15% svetovne populacije uporablja kar 75% vsega razpoložljivega naslovnega prostora IPv4. Število prostih naslovov se vztrajno zmanjšuje, povsem pa naj bi jih zmanjkalo najkasneje v letu 2012.

V nasprotju s tem imamo pri IPv6 protokolu na razpolago enormno število naslovov, približno 340 x 10³⁶.

Od IPv6 protokola pričakujemo dovolj razpoložljivih virov dodeljevanja javnih IP naslovov vsaki elektronski napravi na svetu danes in v prihodnje. Med elektronske naprave štejemo vse računalnike, zabavno elektroniko, bele tehniko, alarmne naprave, senzorje, avtomobile itd.

V relevantnih organizacijah že več let vneto razpravljajo o problemu pomanjkanja naslovnega prostora in o tem, kako bi na čim hitrejši in neboleč način izvedli prehod iz IPv4 na IPv6. Vsi se strinjajo, da je prehod nujen in edini način za nadaljno rast in razvoj interneta in informacijske družbe. Če uvajanje IPv6 ne bo močno pospešeno, bo prišlo do izjemne upočasnitve rasti interneta, ostanki IPv4 v omrežjih pa bodo povečali stroške njegove uporabe. Učinek te zamude pri uvajanju bodo večji stroški na vseh področjih internetnih storitev in počasnejša bo gospodarska rast.

Kaj pomenijo spremembe v internetu za podjetja in organizacije?

S samo zamenjavo protokola so povezane določene nujne spremembe, ki jih moramo narediti v organizacijah, da bi se na zamenjavo uspešno pripravili in ohranili konkurenčnost. Pomembno je, da se ključni kader zaveda, kakšne spremembe bomo doživeli in se nanje dobro pripravi.

Razvoj novih poslovnih aplikacij namreč ne bo več temeljil na trenutnem IPv4 protokolu, ampak moramo aplikacije razvijati tudi za IPv6 protokol. Najtežje tehnično področje dela je modifikacija trenutnih aplikacij na način, da bodo pripravljene za novi internet. V kolikor ne pričnemo aktivnosti v podjetjih že danes, tvegamo, da bomo jutri imeli slabše rezultate poslovanja, ker ne bomo več tako konkurenčni oziroma bo ažurna konkurenca imela prednost pred nami.

Pri IPv4 protokolu se srečujemo tudi z drugimi omejitvami, ki pa so odvisne od vrste posla, v katerem se nahajamo najsi je to industrija, storitve, trgovina ali denimo marketing. IPv6 protokol ima veliko prednosti pri podpori mobilnim napravam, kot so prenosniki, dlančniki, pametni telefoni, mobilni terminali, GPS naprave ipd. Najpomembnejša je avtokonfiguracija omrežnega vmesnika mobilne naprave. 

IPv6 protokol ima veliko prednosti, pa si jih oglejmo bolj podrobno:

1. Enormno število naslovov (340 x 1036)
2. Avtokonfiguracija omrežnih vmesnikov v omrežju, brez fizične prisotnosti tehničnega osebja, kar poceni stroške človeških virov.
3. Enostavno načrtovanje naslovnih prostorov med lokacijami v poslovnem omrežju, kjer nam preštevilčenje ne prestavlja problema.
4. Boljša podpora za varne komunikacije med napravami v lokalnih in prostranih omrežjih, ter v globalnem internetnem omrežju.
5. Izboljšana je podpora za kvaliteto, saj omogoča aplikacijam, ki delujejo v realnem času prednost pred manj časovno odvisnimi aplikacijami, kot je brskanje, pošiljanje pošte itd.

Sčasoma bo IPv6 izpodrinil IPv4 protokol. V vmesnem času bosta delovala oba protokola, selitev na novi protokol pa se bo izvajala v odvisnosti od računalniškega operacijskega sistema in aplikacijskega (spletnega) strežnika. 

V današnjem času je pomembno, da se zavedamo:

• kaj bomo v podjetjih morali narediti v prihodnje,
• kako bomo komunicirali z ponudniki internetnih storitev
• kako se spreminja internet,
• kakšne so priložnosti ob dejstvu dvojnosti interneta.

Le zavedanje teh okoliščin nam bo omogočilo obdržanje, če ne celo pridobitve konkurenčne prednosti.

IT področje

Hitrost uvajanja novega protokola je odvisna od vloge IT opreme v podjetju. Načeloma lahko ločimo v podjetju IT področje na sklope, kot sledijo v nadaljevanju.

• Lokalno omrežje (stikala in usmerjevalniki, brezžične točke...)

  Velikost lokalnega omrežja je zelo odvisna od velikosti podjetja oz. števila zaposlenih, ki za svoje delo potrebujejo osebne računalnike. Področje lokalnega omrežje bo zelo dolgo moralo podpirati obstoječi inetnetni protokol IPv4 in novi IPv6 protokol. Lahko trdimo, da bo večinoma potrebna minimalno vsaj programska nadgradnja stikal in usmerjevalnikov, v kolikor pa uporabljamo starejšo opremo od 3 let, pa nam bo po vsej verjetnosti usojeno kupiti novo opremo.

• DMZ cona (spletna stran, e-poslovanje, požarne pregrade...)

  Zaradi sprememb internetnega omrežja moramo v začetku začeti z opremo, ki nas povezuje v internet, torej področje DMZ cone. V DMZ soni imamo nekaj različne opreme med katere sodijo požarne pregrade, strežniki in WAN usmerjevalniki. Področje priprave DMZ cone sodi v tem trenutku med najpomembnejšo nalogo priprave.

• Aplikacijski strežniki (Windows, Linux, Unix... )

  Pripravljenost področja strežnikov je v veliki meri odvisna od proizvajalcev operacijskih sistemov in razvijalcev oz. distributerjev aplikacij. Področje delimo v dva glavna dela:
  • področje operacijskih sistemov (Windows server 2003,2008, distribucije Linux-a in Unix-a...),
  • področje aplikacij (kupljene, outsourcing, notranje aplikacije, zaledni vmesniki). 

• Odjemalci (namizni računalniki, prenostniki, 4th screen devices, dlančniki,..)

  Vse uporabniške naprave (računalniki, prenosniki, dlančniki) uporabljajo za svoje delovanje operacijske sisteme. Večinoma govorimo o Windows operacijskih sistemih, srečujemo pa tudi Linux in OSX sisteme. Podobno velja tudi za mobilne terminale, le da imajo ti poleg windows še symbian sisteme.

• Podatkovne baze (Oracle, MySQL, MSsql...)

  Podpora komunikacije med gonilniki podatkovnih baz in lokalnim omrežje je prav tako najprej odvisna od niže ležečega operacijskega sistema. Pomembna pa je tudi podpora s strani proizvajalca gonilnikov podatkovne baze. Zavedati se moramo, da je potrebna tudi analiza struktur podatkovnih baz. Zakaj analiza, če govorimo o podatkih? Ker lahko v določenih primerih zapisujemo v podatkovne baze zaradi pomembnosti in varnostne politike dostopa do podatkov tudi IP naslove.

• Ostale naprave (senzorji, energetske naprave, ogrevanje, hlajenje, varnostne naprave,...)

  V podjetjih uporabljamo tudi zelo pomembne naprave za izpolnjevanje pravilnih delovnih pogojev za delovanje, naprave za hlajenje in ogrevanje. Uporabljamo tudi senzorje za povečanje varnosti in zanesljivosti. Obstajajo tudi video nadzorni sistemi in še mnogo drugega. Večinoma vse te naprave omogočajo tudi daljinski nadzor za upravljanje in alarmiranje in če le ta poteka preko IP protokola imamo še eno področje, ki ga moramo pripraviti na nov protokol.

• Sistemska intergracija in outsorcing storitve

  Področje zunanjih sodelavcev je področje, kjer moramo upoštevati dvoje: kompetentnost »povečanje stroškov« podpore integratorjev. Naše podjetje moramo ustrezno zavarovati pred napakami sistemskih integratorjev zaradi »neizkušenosti«.

Izobraževanja

Avtor