NOVI PRAVILNIK
 

V slovenskem uradnem listu št. 41/2009 je bil dne 1. 6. 2009 objavljen Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (v nadaljevanju Pravilnik). Štiri dni kasneje pa je bila na spletni strani ministrstva za okolje in prostor (MOP) objavljena Tehnična smernica TSG-N-002:2009 Nizkonapetostne električne inštalacije (v nadaljevanju TS). Novi Pravilnik je oblikovan skladno z zahtevo novega pristopa, kar zahteva EU pri oblikovanju svojih in nacionalnih tehničnih dokumentov. Novi pristop zahteva, da se v tehničnih dokumentih ne navajajo podrobne tehnične zahteve, temveč samo tiste, ki so pomembne za varnost uporabnikov. Podrobne tehnične zahteve so navedene v standardih, ki jih prevzema vsaka država EU v svoj nabor standardov. Pri nas skrbi za privzem evropskih, mednarodnih in nacionalnih standardov Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST). MOP, pristojno za graditev objektov, se je odločilo, da bo izdalo TS, v kateri pa so našteti tudi standardi, ki jih je treba upoštevati pri gradnji električnih inštalacij. V TS je uporabljeno nedatirano sklicevanje, kar pomeni, da moramo uporabljati zadnjo izdajo navedenega standarda. Če se stanje tehnike spreminja hitreje, kot ji sledi standardizacija, lahko uporabimo zadnje stanje tehnike, ki je zapisano npr. v mednarodnih standardih, ki še niso sprejeti v evropsko ali nacionalno standardizacijo ali v strokovno literaturo.
Po drugi svetovni vojni sta bila v električnih inštalacijah sprejeta dva pravilnika, in sicer:

• leta 1966 s pričetkom veljavnosti 30. novembra 1966 (Ur. l. SFRJ št. 12/65) in
• leta 1989 s pričetkom veljavnosti 2. marca 1989 (Ur. l. SFRJ št. 53/1988).

Pred letom 1966 pa je od leta 1959 veljal Pravilnik o začasnih tehniških predpisih za neposredno polaganje vodnikov pod omet ali v omet brez posebne mehanske zaščite (Ur. l. SFRJ št. 29/59), ki pa ni obravnaval električnih inštalacij v celoti.

V pravilniku iz leta 1966 so bile zapisane vse zahteve, ki jih je treba spoštovati pri projektiranju in izvajanju električnih inštalacij. V naslednjem, iz leta 1989, pa so poleg nekaterih tehničnih zahtev vključili še devetnajst JUS-standardov, ki so sestavni del tega pravilnika, zaradi česar so postali obvezni.

Novi Pravilnik ima nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti, ki jih želimo na kratko predstaviti.

V Pravilniku ni navedeno, za katere električne inštalacije se uporablja. To lahko ugotovimo iz v TS citiranega standarda SIST IEC 60364-1 Nizkonapetostne električne inštalacije - 1. del: Temeljna načela, ocenjevanje splošnih značilnosti, definicije. Tam je navedeno, da se standard uporablja za načrtovanje, postavitev in preverjanje električnih inštalacij, na primer v:

1. stanovanjskih zgradbah,
2. poslovnih zgradbah,
3. javnih zgradbah,
4. industrijskih objektih,
5. kmetijskih in vrtnarskih objektih,
6. montažnih zgradbah,
7. počitniških prikolicah, kampih in na podobnih površinah,
8. gradbiščih, razstaviščih, sejmiščih in drugih začasnih postavitvah
9. marinah,
10. zunanji razsvetljavi in podobnih inštalacijah (če niso del javnega energetskega omrežja),
11. medicinskih prostorih,
12. premičnih ali prevoznih enotah,
13. fotonapetostnih sistemih,
14. generatorjih nizke napetosti.

* _{Opomba: "Objekt" zajema tudi zemljišče in vse naprave, vključno s pripadajočimi zgradbami.}

Že tukaj si stališča nasprotujejo, saj TS v točki 1.(2) 5 navaja, da se TS ne uporablja za počitniške prikolice, citirani standard pa jih vključuje.

V 1. členu Pravilnik omenja življenjsko dobo električnih inštalacij, ki je določena v Pravilniku o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur. l. RS, št. 20/04).
V njegovi prilogi so navedene normalne dobe trajanja elementov. Za celotno podometno inštalacijo z opremo (vodniki, inštalacijske cevi, stikala, vtičnice, razdelilniki ipd.) znaša normalna življenjska doba 40 let, za nadometno inštalacijo pa 25 let.
Staranje inštalacije (predvsem izolacije) najlaže spremljamo z rednimi preverjanji.

Čeprav 3. člen Pravilnika zagotavlja, da imajo izrazi v električnih inštalacijah in graditvi stavb enak pomen, kot je določeno v slovenskih standardih, v TS niso zajeti terminološki standardi družine SIST IEC 60050. Tako je nekaj razlik, ki pa ne vplivajona varnost. Med pomembnejše razlike uvrščamo izraze s področja preverjanja električnih inštalacij (8. člen). Primerjava izrazov je prikazana v razpredelnici.
 

S Pravilnikom ni določeno, pod kakšnimi pogoji lahko priključimo na distribucijsko omrežje nizkonapetostno inštalacijo v stavbi, ki ima izveden ozemljitveni sistem IT (5. čl.).

Namesto ukrepov, navedenih v TS, smemo uporabiti rešitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, ki zagotavlja vsaj enako stopnjo varnosti. V zadnje stanje gradbene tehnike so uvrščene tudi vsebine projektiranja, gradnje in rekonstrukcije električnih inštalacij stavb. Zadnje stanje tehnike lahko zasledimo v mednarodnih standardih, ki jih še nismo sprejeli v naš oz CENELEC-ov nabor standardov ali v strokovni literaturi (8. čl.).

Prvi pregled električnih inštalacij je predstavljen v 9. členu Pravilnika. Izrazoslovje se nekoliko razlikuje od tistega v standardih. Pomembno je, da opravimo vsa tri s standardom predpisana opravila (preverjanje, pregled, preskušanje). Glede pooblaščencev za preglede električnih inštalacij pa Pravilnik predvideva, da smejo preglede opravljati le posamezniki s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo.

V 10. členu je predpisano, da mora lastnik stavbe sprejeti program vzdrževanja in pravila uporabe. Slednje je zelo pomembno, saj uporabnika opozorimo na opravila, ki jih mora izvajati.

V naslednjem členu (11. čl.) so dani roki, v katerih je treba izvajati preverjanje, preglede in preskušanja. V razpredelnici so navedeni roki pregledov tudi za obstoječe stavbe, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo Pravilnika (17. čl.). Pri slednjih se pojavljajo problemi glede uporabe predpisov, ki so veljali takrat, ko so bile stavbe zgrajene. Potrebno bo izdelati navodila za preverjanje, pregledovanje in preskušanje ter primerno usposobiti izvajalce.
 

V členih 12 do 15 so opisani obseg pregledov in zapisnik, navedba podlage za projektiranje in inšpekcijski nadzor. Slednji ni predviden pri eno- in dvostanovanjskih stavbah.

V zadnjih treh členih je obravnavano prehodno obdobje, prenehanje uporabe pravilnika iz leta 1988 in začetek veljavnosti novega.

TEHNIČNA SMERNICA

Na spletni strani MOP najdemo tukaj Tehnično smernico TSG-N-002:2009 Nizkonapetostne električne inštalacije (v nadaljevanju imenovana TS).

Pri bežnem pregledu TS ne moremo ugotoviti vseh napak, ki so jih zagrešili pri tem avtorji dokumenta, saj bi morali pregledati skoraj 1300 strani veljavnih standardov v angleškem jeziku, kar bi zahtevalo veliko truda in časa. Opozorili bomo le na večje napake.

V točki (3) poglavja 3.2.3 Dimenzioniranje vodnikov je iz tabele 1, standarda JUS N.B2.752 prepisana vsebina z vsemi napakami, ki jih vsebuje ta tabela. Naravna guma ni več uvrščena skupaj s PVC-maso (izolacijo), saj dovoljuje kot najvišjo temperaturo le 60 0C. Napaka je tudi v besedilu 3. in 4. točke. Pravilni zapis pri 3. točki se glasi: Mineralna (s PVC-plaščem ali brez njega, izpostavljen dotiku (op. prev. oseb), pri 4. točki pa: Mineralna (brez plašča, ni izpostavljena dotiku (oseb) in ni v stiku z gorljivim materiali).

Poglavje 4. Zaščita pred električnim udarom je sestavljeno po starem neveljavnem standardu iz leta 2004. Medtem je izšel novi: SIST HD 60364-4-41:2007 - Nizkonapetostne električne inštalacije - 4-41. del: Zaščitni ukrepi - Zaščita pred električnim udarom (IEC 60364-4-41:2005, spremenjen), ki je bistveno spremenil strukturo in zahteve za varnost. Natančno je opisan v 20., 21. in 22 nadaljevanju članka: Električne inštalacije zgradb, skladne z družino standardov SIST HD 384 (ER št. 3/08, 4/08 in 1/09). V tem poglavju so na slikah 8, 9 in 10 grobe napake (vezava PE-vodnikov).

V poglavju 5.1 v točki (11) 4 je napačno navedeno, da se smejo za ozemljila uporabljati betonske armature prednapetega betona, če je  Ø > 10 mm (glej: SIST HD 60364-5-54:2007).

V 10. poglavju Posebni primeri električnih inštalacij, manjkajo npr. gradbišča, ki predstavljajo zelo nevarno področje inštalacij. Na dveh mestih je navedena uporaba zaščitnih stikal RCD z nazivnim diferenčnim tokom 0,5 A, katerih uporaba že dolgo ni več dovoljena.

Natančnejša analiza bi pokazala še več neskladij z veljavnimi standardi in stanjem tehnike. To je obsežno delo, ki ga je treba zaupati skupini strokovnjakov in ga čim prej opraviti.

Viri:

SIST HD 384.4.482 S1:2000 - Električne inštalacije zgradb – 4. del: Zaščitni ukrepi – 48. poglavje: Izbira zaščitnih ukrepov v odvisnosti od zunanjih vplivov – 482. oddelek: Zaščita pred požarom na mestih s posebnimi tveganji ali nevarnostmi

SIST HD 384.5.523 S2:2002 - Električne inštalacije zgradb – 5. del: Izbira in namestitev električne opreme – 523. oddelek: Trajno dovoljeni toki v inštalacijskih sistemih (IEC 60364-5-523:1999, spremenjen)

SIST HD 60364-4-41:2007 (sl) - Nizkonapetostne električne inštalacije - 4-41. del: Zaščitni ukrepi - Zaščita pred električnim udarom (IEC 60364-4-41:2005, spremenjen)

SIST HD 60364-5-54:2007 - Nizkonapetostne električne inštalacije - 5-54. del: Izbira in namestitev električne opreme - Ozemljitve in zaščitni vezni vodniki (IEC 60364-5-54:2002, spremenjen) 

Izobraževanja

Priročniki

Revije

Avtor