Pri SIST je izšel nov prevod standarda HD 60 364-6:2007, ki je evropski harmonizirani dokument, izvirajoč neposredno iz mednarodnega standarda IEC 60364-6:2006 in nosi naslov :

Nizkonapetostne električne inštalacije - 6. del: PREVERJANJE.

Obsega približno 40 strani A4 formata in je v bistvu le malo spremenjen in delno dopolnjen mednarodni standard istega naslova in vsebine.
Standard je pripravil tehnični odbor TC 64 CENELEC in IEC, ki sta ga skupaj izglasovala. Nadomestil je standard HD 384.6.61 S2 iz leta 2003 z enakim naslovom.

Pokriva zelo pomembno področje preverjanja nizkonapetostnih električnih inštalacij in predpisuje ter seznanja izvajalce in uporabnike inštalacij z modernimi pristopi do pregleda in preskusa inštalacij.

Že pogled na kazalo nam pove, da so se avtorji standarda osredotočili na dve glavni poglavji: na prvo preverjanje in na periodična preverjanja, ki temu sledijo. Vsako preverjanje sestoji iz dveh delov, ki si obvezno sledita en za drugim, in sicer: najprej pregled in nato preskus.

Pregled moramo opraviti pred preskusom. Uspešno opravljen pregled je pogoj za izvajanje preskusa, ki ga pri nas poznamo bolj pod imenom meritve na električnih inštalacijah. Pregled izvajamo praviloma na inštalacijah, ki so brez napetosti. Zanimiv je prvi stavek, ki pravi, da moramo inštalacijo pregledovati že med gradnjo in ne šele tedaj, ko jo je skril beton in/ali omet. Naša praksa je na žalost taka, da merilec običajno prvič pregleda in preskusi novo inštalacijo v časovni stiski pred tehničnim pregledom objekta in tedaj inštalacijo običajno tudi prvič spozna…     

Za izvajanje pregleda nam standard ponudi izčrpne in obsežne predloge vzorcev obrazcev, ki so namenjeni bolj za hišne inštalacije. Uporabne so kot sugestija tudi v industrijskih nizkonapetostnih inštalacijah. Pregled obsega trinajst predpisanih opravil, ki si sledijo vse od preverjanja načinov zaščite pred električnim udarom vse do dostopnosti inštalacije zaradi vzdrževanja in rokovanja. Vsi koraki pregledovanja so ustrezno utemeljeni v točkah različnih delov istega standarda, ki ga mora izvajalec poznati in bo kmalu tudi na razpolago v slovenskem jeziku.

Preskus (pri nas bolj poznan kot meritve) se izvaja v predpisanem sosledju v desetih možnih korakih, ki so odvisni od izvedbe zaščite inštalacije.
Vsi merilni postopki, ki so opisani v tem poglavju, morajo biti izvedeni skladno z ustreznim delom družine standardov SIST EN 61557. Ta pomemben sklop standardov je osnova za načine meritev z merilnimi instrumenti s katerimi preskušamo električne inštalacije. Pri nas so ti merilni instrumenti vodeni in preverjani kot zakonska merila. 

V standardu izstopa sprememba mej najmanjše še dopustne upornosti izolacije električne inštalacije. Ta mora biti najmanj še enkrat boljša od tiste, s katero smo pri nas že zadovoljni na NN mreži 230/400 V izmenične napetosti. Zanimivo in dobrodošlo je dovoljeno zmanjšanje merilne napetosti izolacijske upornosti pri tokokrogih, ki imajo vgrajene elemente prenapetostne zaščite. Sekundarni učinek takega preskušanja je poleg izmerjene izolacijske upornosti istočasno še preskus učinkovitosti delovanja elementov prenapetostne zaščite. Opisano dejstvo ni omenjeno v standardu.

Zanimiv je nov, in veliko bolj logičen od dosedanjega, način merjenja upornosti oziroma impedance tal in sten v prostorih, kjer se uporablja izolacija kot sistem zaščite. Za zelo enostavno meritev se uporabi kar ustrezno omejen tok napetosti in frekvence sistema pri dveh različnih alternativnih predpisanih preskusnih elektrodah.

Velik poudarek je dan točki, ki obravnava preverjanje zaščite pred posrednim dotikom s samodejnim odklopom napajanja posebej za TN, TT in IT sisteme inštalacij. Standard (čeprav samo v drobnem tisku) obravnava preverjanje RCD, ki ga uporabimo kot element zaščite pred požarom. Smatra se, da lahko pride do okvare samo v zaščitni zanki L – PE in se ne upošteva dejstva, da bi bilo smotrno preveriti tudi pogoje odklopa v delovni zanki L – N. Kljub navedenemu zasledimo v predlaganih neobveznih obrazcih za izvajanje meritev tudi stolpec, kjer vpišemo poleg zaščitne tudi impedanco delovne zanke! Po standardu se življenjsko in varnostno pomembni elementi nadtokovne zaščite preverjajo samo s pregledom ali trenutnim proženjem. Stroka očitno še ni v stanju sprejeti možnosti preverjanja elementov nadtokovne zaščite z modernimi elektronsko krmiljenimi merilnimi instrumenti.

Merjenje upornosti upornosti ozemljitve je omejena v glavnem samo na sisteme TT in le v posebnih slučajih na TN in IT sisteme inštalacij. Končno se je v standardu pojavila, poleg konvencionalne metode merjenja upornosti ozemljitve, že dolgo časa uporabljana metoda meritve s parom tokovnih klešč, kjer prve generirajo v merjeno zanko tok, ki ga druge tokovne klešče izmerijo. Pojavi se v IEC varianti standarda takšna skica :
 
S tem načinom meritve upornosti smo poleg merjenja upornosti ozemljitve dobili še zelo dobrodošlo metodo preverjanja neprekinjenosti različnih zaščitnih vodnikov ter zank in lahko te meritve opravljamo, predvsem pri periodičnih pregledih, tudi na delujoči inštalaciji.

Pogostnost opravljanja periodičnih preverjanj ni v standardu točno opredeljena. Intervale prepušča nacionalnim predpisom in dopušča daljše roke za dobro vzdrževane inštalacije, krajše pa za inštalacije, kjer se uporabnik pogosto menja. V osnovi prepušča izvajalcu prvega preverjanja odločitev pogostnosti periodičnih preverjanj.

Zanimivi so dodatki standardu, ki so za izvajalca preverjanja pogosto najzanimivejši. Med vodili za izvajanje prvega preverjanja najdemo zanimive alternative meritve impedance okvarne zanke, ki upoštevajo odstopanja rezultata meritve zaradi segrevanja vodnikov med normalnim obratovanjem. Tudi tu nam standard ponudi še dodatno možnost preverjanja izmerjenih rezultatov s podrobno opisanim izračunom, ki ga lahko za kontrolo izvedemo takrat, ko smo na robu še dopustnih mej.

Zanimiva je zadnja točka preverjanja, ki svetuje preverjanje še dopustnega padca napetosti, ko ponudi standard kot vzorec zanimiv diagram, kjer so normirane največje dolžine in prerezi kablov v odvisnosti od toka in 4 % padca napetosti. Eno leto starejša IEC verzija tega standarda navaja takšen procent s pripombo, da tu stroka še ni rekla zadnje besede.   

Standardu je priložen zanimiv vzorec izpisa poročila o preverjanju, kjer najdemo zanimive detajle v stolpcih meritev impedanc zank in tudi različne zahteve za merjenje elementov diferencialne zaščite RCD.

Tudi zadnji normativni dodatek standarda nam mnogo pove o neenotnosti Evrope na področju preverjanja električnih inštalacij, kjer različne države različno pristopajo s svojimi nacionalnimi predpisi k preverjanju NN električnih inštalacij.             

Ker smo pri nas formalno še vedno podrejeni predpisom dvajset let starega Pravilnika tehničnih normativih za NN električne inštalacije (Ur. list SFRJ 53/88), bi bilo smotrno, da bi pristojni organ uporabil opisani prevod za nadomestitev dela zastarelih predpisov s sodobnejšimi. Tak korak je tudi zakonsko možen na osnovi Zakon o standardizaciji in se lahko predpiše obvezna uporaba standarda.
 

Izobraževanja

Priročniki

Revije

Avtor