V začetku leta 2008 je Evropski parlament podprl strategijo, da bo s pomočjo zmanjševanja porabe energije podpiral omejevanje CO2 emisij in s tem omejeval do leta 2015 segrevanje ozračja na predvidenih 20C. Pri tem je kot nujnost navedel zmanjšanje porabe energije do leta 2020 za 20%. Omejevanje rabe energije vključuje tudi predlog, da bodo vse nove stavbe po letu 2011 grajene v pasivni oz. enakovredni tehnologiji. Kljub temu so v posameznih državah EU in celo njihovih deželah izkušnje zelo različne. Ponekod je pasivna gradnja že standard, drugje spet dosega zanemarljivi tržni delež – ne glede na podobna strateška izhodišča. Vendar vse države s svojimi predpisi in vzpodbudami zmanjšujejo rabo energije, večinoma za različne deleže, v skladu z njihovo veljavno zakonodajo, metodologijo izračunov in različnimi klimatskimi izhodišči, kar onemogoča posploševanje kriterijev.

Pasivna hiša je interdisciplinarno načrtovan objekt, ki skozi postopke optimiranja rešitev na področju arhitekturne, gradbene in energetske zasnove ne rezultira v nepotrebnih tehničnih in tehnoloških »viških«. To hkrati predstavlja tudi njen »presežek« in odraža dodano vrednost pri njenem načrtovanju.

Tako načrtovana pasivna stavba ne dopušča projektantskih napak, ki jih je sicer s pomočjo različnih programskih orodij možno preverjati. Prav tako pa so nedopustne tudi napake oziroma nedoslednosti v izvedbi, ki jih vsaj delno lahko identificiramo z meritvami, npr. termografijo ovoja in testi zrakotesnosti.

Slovenija je z direktivami EU zavezana tudi k zahtevam po energijski učinkovitosti, uporabi obnovljivih virov energije ter zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Na gradbenem področju ima med številnimi drugimi učinkovitimi ukrepi URE in OVE pri novogradnjah pomembno vlogo predvsem celostna energijska sanacija obstoječega, starega stavbnega fonda, predvsem enodružinskih, večstanovanjskih in javnih stavb.

Toplotne izgube našega stavbnega fonda se že z izvajanjem osnovnih ukrepov energijske sanacije zunanjega stavbnega ovoja zmanjšajo za vsaj za 30%. Pri celostni prenovi večstanovanjskih stavb na nizkoenergijski ali pasivni nivo pa lahko dosežemo celo za 70 – 90% manjšo rabo energije za ogrevanje, odvisno od obstoječega stanja stanovanjskih stavb in izbora ukrepov, ki jih izvedemo pri prenovi.

V skladu z evropsko nacionalno strategijo predvsem v nemško govorečem delu EU pri revitalizaciji večstanovanjskih objektov v veliki meri že uresničujejo »Faktor 10«, kar pomeni, da se po prenovi raba energije in stroški za vzdrževanje bivalnega ugodja (ki je po prenovi neprimerljivo boljše) zmanjšajo kar za desetkrat.

Učinkovita energijska sanacija starejših stanovanjskih objektov zajema predvsem vgradnjo nadstandardne debeline toplotne zaščite in nadstandardno stavbno pohištvo, eliminiranje vseh toplotnih mostov, dobro tesnjenje celotnega ovoja stavbe in nadzorovani prezračevalni sistem z rekuperacijo. S takšnim energijskim konceptom lahko dosežemo, da se sicer zelo potraten objekt spremeni v nizkoenergijsko ali celo pasivno stavbo. Številni izvedeni primeri v tujini tako dokazujejo, da je vgradnja novih materialov in tehnologij racionalna, smiselna in ekonomsko upravičena tudi pri prenovi starejših objektov, ne samo novogradnjah.

Pri nas so žal narejeni šele prvi koraki v smeri realizacije prenove večstanovanjskih stavb na nizkoenergijski oz. pasivni nivo. Vzrokov za to je več, verjetno je ključna razpršena lastniška struktura, pomanjkanje sredstev, motiviranosti, energijska neosveščenost ipd.

Primeri energijskih revitalizacij celih stanovanjskih sosesk so v praksi že dokazali, da so nizkoenergijske in pasivne zahteve tiste, ki dolgoročno vodijo k boljšim življenjskim pogojem in hkrati zagotavljajo minimalno rabo energijskih virov.

Sami se zavedamo dolgoročnega pomena gospodarnega in trajnostnega delovanja na področju gradbeništva in energije, vedno bolj ozaveščeni pa so tudi investitorji in stanovalci. Realizirani pilotni projekti na področju energijsko učinkovite gradnje so vzpodbuda novim investitorjem, tu so tudi finančne spodbude v obliki povratnih in nepovratnih sredstev ter subvencionirani krediti. Bogato politično in posledično tudi finančno podprte aktivnosti za učinkovito rabo energije omogočajo ustvarjanje novih vrednot, nova delovna mesta in posredno boljše življenjske pogoje, ki v duhu trajnostnega razvoja sooblikujejo tudi našo prihodnost.

Izobraževanja

Priročniki

Avtorji