Ugotovi se, da se standard razvija, dopolnjuje in prilagaja stanjem in razvoju merilne tehnike. Vedno bolj zahteven in obsežen postaja na opomniškem delu, kjer upošteva oziroma zahteva preverjanje elementov sodobnih inštalacij. Vse to nam da misliti, kje smo pri nas danes, ko je še vedno v veljavi stari Pravilnik iz leta 1988.

Prvič se v standardu, v dodatku, pojavi že več kot deset let poznana (in po krivici prezrta) metoda merjenja upornosti ozemljitve z dvojimi tokovnimi kleščami. Metoda je danes v urbanem okolju skoraj edina, ki nam omogoča uporabno in enostavno merjenje ozemljitvene upornosti ozemljitve zaščitnega vodnika brez prekinitve ozemljitve PE-vodnika. Zaradi tega načina meritve prekinitev tudi ni več potrebna. Pri tej merilni metodi so ponekod, namesto predvidenega mesta za meritev, izvedli na neprekinjenem ozemljitvenem vodniku ustrezno veliko zanko, ki dovoljuje namestitev merilnih tokovnih klešč zaradi meritve. Tako se lahko meritev izvaja kar med obratovanjem inštalacije in tudi na tako občutljivih mestih, kot je meritev ozemljitve nevtralne točke delujočega distribucijskega transformatorja. Zanimivo je, da v svetu obstaja že kar nekaj proizvajalcev, ki so dvoje tokovnih klešč združili v poseben merilni instrument, namenjen samo meritvi upornosti sklenjene zanke. Ti instrumenti merijo poleg nizkoohmske upornosti sklenjene zanke tudi velikost in naravo mogočega toka, ki teče v zanki oziroma v ozemljilo. Izmerjeni rezultati meritev s to metodo so (preverjeno) zelo točni in povsem primerljivi z rezultati štirivodne U-I-merilne metode nizkih upornosti.

V standardu se spremeni način merjenja in merilna elektroda pri merjenju upornosti sten in tal neprevodnih prostorov. Namesto meritve upornosti z enosmerno napetostjo se meri impedanca s frekvenco omrežja, kar je bolj logično, saj je mogoči tok v tla ali steno tudi omrežne amplitude in frekvence. Prejšnja, že vrsto let poznana, pomožna suha tritočkovna merilna elektroda je postala referenčna in je zamenjala iz predhodnih standardov poznano nepraktično ploščinsko merilno elektrodo z vlažno krpo. Standard omejuje merilni tok v AC-inštalacijah na največ 3,5 mA, kar pomeni, da lahko meritev upornosti tal in sten izvajamo brez nevarnosti izklopa tudi preko RCD-ja z 10 mA diferenčnega toka.

Zelo pomembne novosti so se pojavile pri meritvi izolacijske upornosti. Mejna vrednost izolacijske upornosti se pri nazivnih napetostih tokokrogov do 500 V podvoji. Tako je najmanjša mejna vrednost izolacijske upornosti med vodniki pod napetostjo in PE-vodnikom podvojena s 500 kW na 1 MW , kar pomeni, da standard zahteva 100 % boljšo izolacijo v primerjavi z do sedaj dovoljeno. Edini državi, ki še dopuščata kot izjemo 0,5 MW , sta Španija in Kitajska, Slovenija ni navedena … Za merilce izolacije je zelo dobrodošla izjema, ki dovoljuje merilno napetost 250 V (namesto 500 V) tam, kjer so v inštalaciji vgrajeni prenapetostni odvodniki, ki jih zaradi meritve ni mogoče odklopiti. Tako izmerjen rezultat je veljaven. S to meritvijo je tudi delno preverjeno delovanje elementa prenapetostne zaščite. Odpade tudi preskus izolacije med linijskim in nevtralnim vodnikom in s tem težavno odklapljanje npr. indikacijskih tlivk zaradi meritve. Meri se torej samo izolacijska upornost L-PE in N-PE, v preskuševalne namene pa so dovoljena vsa možna medsebojna povezovanja vodnikov pod napetostjo. V TN-C-sistemih se meri izolacija seveda samo med L-vodniki in PEN-vodnikom.

• ocenitev padca napetosti z meritvijo impedance tokokroga ali
• uporaba posebnega diagrama, katerega vzorec je sestavni del priloge standarda. (Diagrami s to vsebino za različne vodnike v različnih pogojih bi bili zelo zanimivi za prakso!)

Standard dokaj izčrpno predpisuje obseg in vsebino poročil o prvem pregledu nove inštalacije, ki mora vključevati poleg zapisnika o pregledu tudi podroben merilni protokol. Pregled vzorca merilnega protokola nam da vedeti, da se pri meritvi RCD pojavi poleg navedbe običajnih časov izklopa in napetosti dotika še nedefinirani stolpec, namenjen najbrž meritvam na posebnih vrstah RCD, ki so ali kratkotrajno zakasnjeni, delujejo na nesinusne okvarne tokove, so selektivni, napetostno odvisni oz. neodvisni ipd.

Dokaj definirano je periodično preverjanje inštalacije. Interval periodike naj bi se določil že pri prvem preverjanju. Starejših inštalacij, ki so bile grajene po starejših verzijah tega standarda, ne štejemo za nevarne. Pojavi se priporočilo o preverjanju inštalacij na 10 let za stanovanja. Daljši intervali so dopustni tam, kjer je inštalacija profesionalno vzdrževana in je vodena evidenca o monitoringu.

Zanimive so zahteve o preverjanju ponovne uporabe že rabljene električne opreme.

• zaščita pri neposrednemu dotiku,
• kabli in vezi vseh vrst od togih, zvijavih in posebej zaščitnih vodnikih,
• pribor ožičenja,
• vse vrste inštalacijskih cevi in kanalov,
• razdelilna oprema,
• razsvetljava, ogrevanje, zaščitne naprave in
• prepoznavanje skupaj s svarilnimi oznakami in opozorili pred nevarnostjo …

Vprašalniki oziroma opomniki so učinkovit element, ki prisili poštenega izvajalca preverjanja inštalacije, da z znakom soglasja in svojim podpisom na koncu jamči, da se je zavestno posvetil pregledu ali preveritvi elementa iz standarda.

• zapisnik o pregledu,
• zapisnik o preskušanih tokokrogih in rezultatih meritev, ki so v standardu podrobno predpisane in
• priporočilo o času med prvim preverjanjem in prvim periodičnem preverjanjem.

Pri nas bi tem dokumentom najbrž morali priložiti še kopije certifikata o ustreznosti uporabljene merilne opreme, ki je podrejena slovenskemu Zakonu o meroslovju.

Naslov na Slovenskem inštitutu za standardizacijo že večkrat izvedenega seminarja je: Električne inštalacije v skladu z Zakonom o javnih naročilih in slovenskimi standardi – načrtovanje, izvajanje in vzdrževanje.

V naslovu omenjeni zakon iz leta 2004 v svojih pravilih glede tehničnih elementov javnega naročanja določa, "da mora naročnik, ne glede na veljavne slovenske tehnične predpise in njihovo skladnost s pravnim redom Evropskih skupnost, določiti tehnične specifikacije tako, da se sklicuje na slovenske standarde, ki so prevzeti evropski standardi.

Če je evropski standard, mednarodni standard ali drug nacionalni standard privzet v slovensko standardizacijo, mora naročnik to pri navajanju navesti …"

Naš veljavni Pravilnik je že zelo star (iz leta 1988). Pri elektriki se je v osemnajstih letih marsikaj spremenilo in čas bi bil, da projektanti, investitorji, izvajalci, merilci, nadzorni, inšpekcija itd. začno brez sramu obvezno navajati, po kakšnih in koliko starih (novih) predpisih so projektirane, izvedene in preverjene električne inštalacije. Prevodi standardov iz angleščine ne bi smeli biti izgovor, saj se napredna slovenska elektrotehniška strokovna srenja po svojih močeh dokaj trudi, da bi se moderni standardi čimbolj približali strokovni javnosti. To med drugim dokazuje tudi omenjeni seminar.

Izobraževanja

Priročniki

Revije

Avtor