Standarde s področja elektrotehnike ureja mednarodna elektrotehniška organizacija IEC. Svoje poglavje predstavljajo tudi standardi s področja nizkonapetostnih električnih inštalacij. Zanje pri IEC skrbi tehnični odbor TC 64.

Podobno kot pri IEC, je elektrotehniška standardizacija organizirana pri evropski standardizacijski organizaciji CENELEC. Tudi tukaj skrbi za nizkonapetostne električne inštalacije tehnični odbor TC 64, s pododboroma SC 64A in SC 64B, kar pomeni, da imajo odbor in pododbora razdeljene naloge. TC 64 skrbi za splošne standarde s področja nizkonapetostnih električnih inštalacij, SC 64A za standarde, ki obravnavajo zaščito pred električnim udarom in SC 64B standarde, ki govorijo o zaščiti pred toplotnim učinkom.

V Sloveniji ureja zbirko slovenskih standardov Slovenski inštitut za standardizacijo, s publikacijami s področja nizkonapetostnih električnih inštalacij pa se ukvarja tehnični odbor, TC ELI.

7. del: Zahteve za posebne inštalacije ali lokacije

Da bo celotna zbirka zaokrožena, moramo omeniti še tri standarde:
- SIST EN 61140: Zaščita pred električnim udarom – Skupni vidiki za inštalacijo in opremo,
- SIST HD 193: Napetostna območja za električne inštalacije zgradb,
- SIST HD 308: Identifikacija (razpoznava) žil v kablih in zvijavih vrvicah.

SIST HD 193
Napetostna območja za električne inštalacije zgradb

S tem standardom se določajo napetostna območja, ki se uporabljajo v nizkonapetostnih električnih inštalacijah. Standard se uporablja za električne inštalacije izmenične napetosti do vključno 1000 V, frekvenca ni višja kot 60 Hz, za enosmerne napetosti pa do vključno 1500 V.

SIST HD 308
Identifikacija (razpoznava) žil v kablih in zvijavih vrvicah

Standard določa razpoznavo žil v togih in zvijavih kablih, ki so predvideni za napetost napetostnega pasu II po določbah prejšnjega standarda.

Označevanje žil v kablu je predvideno z različnimi barvami, kar standard podaja v tabeli. Opozoriti želimo, da standard poudarja uporabo žile rumeno-zelene barve za zaščitni ali zaščitno-nevtralni vodnik, žila modre barve pa je za nevtralni vodnik.

SIST EN 61140
Zaščita pred električnim udarom – Skupni vidiki za inštalacijo in opremo

Standard navaja napotke za zaščito ljudi in živali pred električnim udarom. Obravnava temeljne principe in zahteve, ki so skupni električni inštalaciji, sistemu in opremi ali so nujni za njihovo koordinacijo.

Po tem standardu je osnovni princip:

Nevarni deli pod napetostjo ne smejo biti dostopni, dostopni prevodni deli ne smejo biti pod napetostjo.

Tem zahtevam zadostimo z ukrepom osnovne zaščite (zaščita pred neposrednim dotikom), z ukrepom zaščite ob okvari (zaščita pred posrednim dotikom) in s povečanimi zaščitnimi ukrepi.

Ukrepe osnovne zaščite predstavljajo osnovna izolacija, pregrade ali okrovi, ovire, namestitev izven dosega rok, omejitev ustaljenega toka in praznitve naboja in omejitev napetosti.

Ukrepe za zaščito ob okvari predstavljajo dodatna izolacija, zaščitna izenačitev potencialov, zaščitno zaslanjanje, indikacija in izklop v visokonapetostni inštalaciji ter sistemu, avtomatski izklop napajanja, neprevodno okolico in ločevanje.

Povečani zaščitni ukrepi so: ojačena izolacija, zaščitno ločevanje med tokokrogi, omejitev toka vira in zaščitna impedanca.

Pri inštalaciji je treba uporabiti tudi ukrepe zaščitnih mer osnovne zaščite in zaščite ob okvari: avtomatski izklop napajanja, zaščita z dvojno ali ojačeno izolacijo, zaščita z izenačitvijo potencialov, zaščita z električno ločitvijo in uporaba SELV- ali PELV-inštalacij.

Vsekakor je treba upoštevati koordinacijo električne opreme in inštalacije v smislu zaščitnih ukrepov. Kombinirano zaščito dosežemo s kombinacijo konstrukcijskih lastnosti za opremo in naprave, skupaj z metodami zaščite inštalacije. Oprema mora biti klasificirana v razredih od 0 do III. Uporabo zaščitnih ukrepov pri različnih razredih opreme obravnava standard v nadaljevanju. Pomembno je opozorilo, da za določeno opremo lahko dosežemo klasifikacijo šele po njeni namestitvi.

Osnovno vodilo projekta električne inštalacije mora biti, da z izbiro ukrepov prepreči dostop do nevarnih območij. Predpisati je treba varnostne razdalje, kjer je treba upoštevati kriterije za strokovne osebe, ki so drugačni kot za laike. Kjer to ni možno doseči, je treba namestiti ovire, pregrade itd.

SIST IEC 60364-1
Nizkonapetostne električne inštalacije, 1. del: Temeljna načela, ocenjevanje splošnih značilnosti, definicije

Standard vsebuje in obravnava pravila za načrtovanje in postavitev električnih inštalacij za varno in funkcionalno uporabo. Obravnavani standard daje osnovo celotni zbirki standardov, ki obravnavajo električne inštalacije zgradb. Ne navaja podrobnejših tehničnih zahtev.

Pri načrtovanju električne inštalacije je treba upoštevati zaščito ljudi, živali in imetja ter pravilno delovanje električne inštalacije za predvideno uporabo.

Vsekakor pa standard opozarja, da moramo pri načrtovanju, izvajanju in servisiranju električnih inštalacij zagotoviti varnost ljudi, živali in imetja pred nevarnostmi in poškodbami.

Standard obravnava tokokroge, napajane z nazivno napetostjo do vključno 1000 V ~ ali 1500 V =, pa tudi tokokroge, ki obratujejo pri napetosti, višji od 1000 V, dobljeni iz inštalacije, katere nazivna napetost ne presega 1000 V~ (razelektrilne žarnice, elektrostatični sedimentatorji);

Standardi področja nizkonapetostnih električnih inštalacij se uporabljajo za stanovanjske, poslovne in javne zgradbe, industrijske objekte, kmetijske in vrtnarske objekte, montažne objekte, počitniške prikolice, kampe, gradbišča, razstavišča, sejmišča, marine, zunanjo razsvetljavo, medicinske prostore, mobilne in transportne enote, fotovoltaične sisteme in generatorske enote. Opozoriti želimo, da se standardi s področja nizkonapetostnih električnih inštalacij uporabljajo tudi za inštalacije, ki se nameščajo v prostorih, kjer je nevarnost eksplozije.

V drugem delu standard obravnava ozemljitvene sisteme. Znani so TN-, TT- in IT-sistemi. Omenjene sisteme lahko na osnovi omenjenega standarda predvidimo v inštalacijah izmenične in tudi enosmerne napetosti. Standard navaja več možnosti. Sistemi so lahko eno-, dvo- ali večfazni, dvo-, tri-, štirižilni. Napajajo se lahko iz enega ali več virov.

Električno inštalacijo je treba tudi verificirati, kar lahko izvede le strokovno usposobljena oseba. Tudi pogostnost in vrsto pregledov in vzdrževanja naj določi strokovnjak. O vzdrževanju električnih inštalacij pišejo deli 4 do 6 skupine standardov področja 60364. Vse dogovorjene preglede, meritve, vzdrževanja in zamenjave je treba izvesti, kot je predvideno in varno.

Efektivnost zaščitnih mer v električni inštalaciji v času življenjske dobe mora ostati enaka. Zanesljivost opreme za pravilno delovanje inštalacije mora biti zagotovljena v času življenjske dobe.

Izobraževanja

Priročniki

Revije

Avtor