Vplivov elektromagnetnega sevanja na človeški organizem je veliko. Ti vplivi imajo učinke, ki jih lahko ugotavljamo in merimo. Težava pri tem je, da ne znamo razložiti fizikalnih mehanizmov, ki povzročajo učinke v elektromagnetnih poljih. Edini mehanizem, ki ga znamo razložiti, je mehanizem, ki vodi do toplotnih učinkov, kar pomeni, da se snovi segrevajo. Nizke frekvence elektromagnetnih sevanj uporabljamo za gretje, za taljenje itd. Pri toplotni obdelavi hrane gre za neposredno generiranje toplote v snoveh kadar uporabljamo frekvence, ki jih označujemo kot mikrovalovne, v področju GHz. Ko se je pojavilo vprašanje ali so ta sevanja škodljiva človeku, so začeli razmišljati o tem, kar je znano. Znano je segrevanje snovi v elektromagnetnih poljih. V zvezi s tem so nastali predlogi za zaščitne standarde, ki upoštevajo varne meje, v okviru katerih naj ne bi prihajalo do segrevanja celic v človeškem telesu do te mere, da bi to bilo škodljivo oz. da bi prišlo do nepopravljivih poškodb celic ali celičnih membran. Vplivi pa so kljub temu prisotni. Gre za vplive na različne encime, ki so bistveni za delovanje organizmov, za vplive na dedno zasnovo, pravzaprav gre celo za vrsto vplivov in učinkov, ki pa jih zaenkrat znanstveno ne znamo razložiti. Za stroko in uradno medicino zato velja, da je elektromagnetno sevanje za človeka neškodljivo, če ne pride do poškodb zaradi segrevanja.

Vemo pa, da ljudje, ki so bolj oziroma stalno izpostavljeni sevanju na različnih frekvenčnih pasovih, tožijo o glavobolih, utrujenosti, nekateri menijo, da tovrstna sevanja vplivajo tudi na reprodukcijo in podobno. Nekatere statistične študije so dokazale, da obstaja povezava med elektromagnetnim sevanjem in rakom. Druga študija je to ovrgla, saj signifikantne povezave ni našla. Težava je torej predvsem ta, da obstaja povezava med izpostavljenostjo elektromagnetnim sevanjem in vplivi na človeka, živali ali rastline, vpletenih mehanizmov pa ne znamo najti.

 

 

Prva v kategoriji naravnih elektromagnetnih sevanj so povezana z biosfero, to so torej sevanja na zemeljski površini in delu atmosfere, v kateri je naše življenje še prisotno. Najbolj značilna za to področje so zemeljska magnetna polja, kako nastajajo pa do danes ni natančno znano, kljub matematično preverljivim teorijam. Ni znano, koliko magnetnega polja na Zemlji izvira iz Zemlje same in iz tokov električno nabitih delcev, ki krožijo okrog Zemlje ter koliko magnetnega polja izvira od drugod. Posledica tega pa je zemeljsko magnetno polje, ki ima v Sloveniji v povprečju velikost okrog 50 mT. Velja, da se to magnetno polje veliko ne spreminja in je stalno prisotno.

Drugo je zemeljsko električno polje, ki je prav tako stalno prisotno, njegova jakost pa znaša 100 V/m v navpični smeri nad Zemljo. To polje se bolj spreminja, vzrok za njegov nastanek pa so naboji električno nabitih delcev, ki so skoncentrirani v plasti približno 1000 km nad površino Zemlje. Ta plast se imenuje ionosfera, ki je zaradi velike gostote nabitih delcev prevodna, zato tok iz zgornje nabite plasti stalno teče na Zemljo, ki naj bi imela negativen električni potencial. Ta se lahko spreminja med nevihtami, takrat, ko preko nas potujejo vremenske fronte. Te povečajo jakost električnega polja od 100 V tudi na desetine kV. Elektromagnetno polje se zato spreminja. Vsak blisk vzbudi nihanje krogelnega resonatorja v prostoru med ionosfero in zemeljsko površino (to sta dve prevodni plasti) in to je merljivo kjerkoli na Zemlji. Bliski na zemeljski obli nikoli ne ponehajo, zato signale lahko stalno merimo. Drugi vir, ki povzroča manjše spremembe, pa so izbruhi na soncu, ki jih lahko vidimo na slikah astronomskih teleskopov kot črne pege ali kot bakle, ki bruhnejo iz fuzijskega reaktorja kot je Sonce. Posledice različnih sevanj Sonca in pojavov, ki jih povzročijo, ljudje vidimo in lahko vplivajo na naše počutje.

Sevanja, ki prihajajo na Zemljo s Sonca in vplivajo na naše zdravje in počutje, delujejo na nas posredno ali neposredno kot vplivi vremena (biovreme nas na to opozarja). Vedeti pa moramo, da so vzrok vremenskih pojavov spet predvsem elektromagnetna sevanja, ki prihajajo s Sonca.

Potem so tu še ionizirani delci, ki potujejo proti Zemlji in pa materialni delci, ki pri ogromni hitrosti razbijajo vse na poti. Brez atmosfere življenje na Zemlji ne bi bilo mogoče. Atmosfera prepušča sevanja s Sonca samo na dveh pasovih valovnih dolžin, skozi t.i. optično oz. svetlobno okno in radiofrekvenčno okno. Tako nas atmosfera ščiti pred uničujočimi in življenju nevarnimi sevanji, obenem pa prepušča svetlobna elektromagnetna sevanja in z očmi, ki so t.i. semaforji za svetlobni spekter, zato to lahko vidimo.

 

Nizkofrekvenčna sevanja so 50 oziroma 60-herčna sevanja. V to kategorijo spadajo električna omrežja. Njihovo jakost lahko merimo in tudi to, kakšna je porazdelitev električnih napetosti ali magnetnih polj v okolici daljnovodov. Z razdaljo jakost v teh primerih hitro upada. Različni daljnovodi imajo različne učinke. Gre za eno, dvo ali tro-fazne sisteme, različno geometrijo in različno konfiguracijo vodnikov, kar zelo vpliva na porazdelitev električne napetosti. Električna polja v okviru nizkofrekvenčnih polj so reda nekaj kV, magnetna polja pa do 40 mT. Pri meritvah jakosti nizkofrekvenčnih polj moramo paziti na dejstvo, da magnetnega polja skoraj ni, če daljnovod ni obremenjen medtem, ko je električno polje stalno prisotno. Magnetno polje je največje, ko dosežemo maksimalno dopustno obremenitev vodnikov v daljnovodu - takrat moramo opraviti meritev in računati z maksimalnim magnetnim poljem.

Visokofrekvenčna sevanja zasedajo frekvenčno področje elektromagnetnih sevanj od nekaj MHz pa vse do nekaj sto GHz. Na še višjih frekvencah, t.j. na še krajših valovnih dolžinah, so infrardeča sevanja, svetlobni spekter od 380 do 750 nm, sledi UV/ultravijolično področje svetlobe, ki ga oko ne zaznava, sevanja z valovno dolžino manj kot 100 nm pa imajo že tako veliko energijo, da lahko ionizirajo nekatere biološke materiale in jih označujemo kot ionizirana sevanja.

Naravno magnetno polje Zemlje izvira iz Zemlje in električnih tokov, ki tečejo okrog planeta. Grobo gledano je Zemeljsko magnetno polje enosmerno in se ne spreminja, natančnejši vpogled na to področje pa nam pove, da je to v resnici bolj zapleteno. Sončni veter, ki je posledica dogajanj na Soncu in vsebuje delce z električnim nabojem se “ujame” v magnetnem polju Zemlje in vtiri v tokovne obroče. Ti pojavi so ob izbruhih na Soncu lahko zelo intenzivni in jih registriramo z meritvami kot “magnetne viharje”. Te spremembe, “viharji”, so tako majhni, da jih komaj še lahko merimo, pa vendar imajo lahko opazne posledice. Ob večjih izbruhih na Soncu so amplitude teh magnetnih viharjev večje, lahko povzročijo motnje ali izpad telekomunikacijskih in celo energetskih sistemov, povzročajo težave v zračni navigaciji, vplivajo na počutje pilotov, težave so lahko celo tako velike, da vplivajo na komunikacijo med Zemljo in sateliti. Ugotavljajo tudi vpliv teh viharjev na počutje psameznika, ki je po nekaterih raziskavah izrazito večji pri ženskah kot pri moških.

Elektromagnetna sevanja se na splošno po jakosti bolj spreminjajo kot zemeljsko magnetno polje, predvsem pa se spreminja smer vektorjev polja. Magnetno polje Zemlje se spreminja počasi, je pa res, da se mu je že večkrat v zgodovini spremenila celo smer. Poleg tega ocenjujejo, da so se organizmi na Zemlji na vplive naravnih sevanj prilagodili v teku razvoja.

Največja težava pri mobilnikih je ta, da jih imamo stalno v neposredni bližini. Ko govorimo, imamo aparat zelo blizu možganov, kar je lahko škodljivo. Jakost elektromagnetnega sevanja mobilnih aparatov naj bi sicer bila v mejah dopustnih frekvenc, razen pri določenih tipih, kjer lahko pride tudi do segrevanja tkiva. Protein hsp27 je bistven za obstoj možgansko krvne bariere, ki preprečuje pretok toksičnih snovi v možgane. Če je protein aktiviran, je ta funkcija prizadeta in človeški možgani niso več zaščiteni. Kot posledica se lahko pojavi glavobol, slabo počutje, nezmožnost koncentracije, enako kot na drugih frekvenčnih področjih. Tudi na tem področju posledic vpliva elektromagnetnih sevanj še ne poznamo. Določene študije povezujejo dolgotrajno uporabo mobilnikov z možganskim tumorjem, ena od raziskav je celo pokazala, da se več možganskih tumorjev razvije na tisti strani, na kateri običajno uporabljamo mobilni telefon.

Blue tooth tehnologija je z vidika elektromagnetnih sevanj varnejša, saj mobilnik s to tehnologijo ni v neposrednem stiku s telesom. Menim, da bo ta rešitev nekoč obvezna. Proizvajalci mobilne telefonije stalno iščejo tudi druge zaščite proti elektromagnetnim sevanjem mobilnikov, saj se bojijo, da bodo škodljive posledice uporabe mobilnikov enkrat dokazane. Zanimivo je npr. tudi to, da zavarovalnice ne zavarujejo pred tovrstnimi potencialnimi nevarnostmi, ker nimajo garancije da so ta sevanja nenevarna.

Nedvomno velja tudi na tem področju upoštevati pripročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ALARA – as low as rationally achievable. Izpostavljajmo se čim manj je to mogoče, v še razumnih mejah. Posebej pa čim manj sevanju mobilnikov izpostavljajmo otroke.

 

Najbolj smo sevanjem izpostavljeni takrat, ko spimo ali ko smo na delovnem mestu. Stokovnjaki v Severni Evropi so opravili študijo, v kateri so dokazali, da lahko elektromagnetno sevanje v hiši zmanjšamo za 30% samo z ustreznim ožičenjem, kar prebivalci tega področja v veliki meri tudi upoštevajo. Priporočajo tudi, da v prostorih, kjer spimo, izključimo vse naprave in vodnike, ki so na potencialu omrežne napetosti 220 V.

 

Veljavni predpisi in standardi nas varujejo zgolj pred toplotnim učinkom elektromagnetnih sevanj. Problem pa, kot sem že omenil, predstavljajo učinki, ki se ne izražajo kot toplotni. Znano je, da so prisotni, žal pa ne poznamo vpletenih mehanizmov in ne vemo, kaj pomenijo za človeško zdravje. Ugovarjal bi stališču, da so predpisi ustrezni in vsem, ki to prepričanje potrjujejo s tezo, da eksperiment, ki kaže na posledice učinkov elektomagnetnih sevanj, ni ponovljiv. Za to neponovljivost imamo namreč kar nekaj razlag.

Predpisi, ki urejajo področje elektromagnetnih sevanj so po vsem svetu več ali manj enaki urejujejo le področje toplotnih učinkov. Vzpodbudno pa je, da se v nekaterih državah kljub temu že dolgo držijo tudi drugih dogovorov, ki znižujejo jakost elektromagnetnega sevanja. Ko je bilo v veljavnih predpisih zapisano, da je dovoljeno magnetno polje 100 mT absolutno varno, so v Združenih državah Amerike sprejeli dogovor, da v šolah, v otroških vrtcih in v prostorih, kjer se zbirajo večje skupine ljudi, okolje ni obremenjeno z več kot 2 mT. Študentje Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, so opravili zanimivo raziskavo v slovenskih šolah in vrtcih ter ugotovili, da je jakost 2 mT v tovrstnih prostorih lahko dosegljiva. Težje je to jakost doseči le v računalniških učilnicah. V Sloveniji žal tega dogovora ne upoštevamo, saj je del stroke, ki sodeluje s politiko mnenja, da so veljavni predpisi zadovoljivi.

Medicina je v zadnjih letih močno napredovala, žal pa so z novimi in izpopolnjenimi napravami za zdravljenje in nego povezana tudi močna elektromagnetna sevanja. Elektromagnetna polja pri tomografiji in ultrazvočni tomografiji, ki je namenjena opazovanju zarodkov imajo jakost npr. 2 T ali več. To je prav gotovo zanimiv podatek. Sicer pa menim, da bi v medicinskih prostorih veliko postorili že z ožičenjem, ki zagotavlja čimmanjše sevanje.

Tu bi najprej opozoril na varnostni nadzor na letališčih. Tam so elektromagnetna polja povečana. Bolniki s srčnimi vzpodbujevalniki bi morali to tudi sami upoštevati, saj se jih večina zaveda posledic, ki jih tovrstno sevanje lahko povzroči, posledice so v določenih primerih namreč lahko usodne. Pod vplivom nekaterih sevanj večje jakosti, lahko marsikatero elektronsko vezje odpove, če ni dovolj odporno na ta sevanja. Enako velja za vse vire, kjer nastajajo močna elektromagnetna polja, predvsem tista, izmenična, v bližini oddajnikov. Prav tako bi morali biti bolniki s srčnimi vzpodbujevalniki skrajno pazljivi pri uporabi mobilnikov.

 

Torej, naj zaključim s tem - če bi želeli biti skrajno previdni, ne bi smeli uporabljati niti električne žarnice ali gospodinjskih aparatov, kaj šele novodobne tehnologije, ki s seboj prinaša tudi visoko tveganje s stališča elektromagnetnega sevanja. Žal pa je v današnjem času brez visoke tehnologije težko ali celo nemogoče živeti. Prav gotovo pa bi morali sprejeti nek dogovor o tem, da vsak posameznik sprejme odgovornost zase. Vsi bi se morali zavedati tega, da je sevanje morda škodljivo, ne glede na to, da to zaenkrat še ni znanstveno dokazano.