Klaus-Peter Müller (53), dipl. inž, je član nacionalnega odbora za pripravo standardov K 251 Zaščita pred delovanjem strele in delovnih skupin za pripravo VDE V 0185 3. del, Riziko in posebni objekti. Namestnik predsednika Odbora Zaščita pred delovanjem strele in raziskovanje strele. Po študiju elektrotehnike v Koblenzu je pri Siemensu tri leta delal kot zagonski inženir doma in v tujini. Od leta 1978 je zaposlen v podjetju Dehn + Söhne, kjer je danes produktni vodja področja Zaščita pred delovanjem strele, ozemljitve in posebni projekti.

1. Vaše delo na področju zaščite pred delovanjem strele in prenapetosti sega že več kot petindvajset let nazaj. Kako bi opredelili razliko med pristopom k zaščiti pred delovanjem strele in prenapetostni zaščiti takrat in danes?

   
   Pred več kot petindvajsetimi leti se je začel preobrat na področju zaščite pred delovanjem strele. Z vstopom elektronike v industrijo in tudi v vsakdanje zasebno življenje je postala notranja zaščita pred delovanjem strele s prenapetostno zaščito kot nekakšen drugi steber poleg zunanje zaščite nujen del celovitega sistema za zaščito pred strelo.

2. V katero smer se bo po vaše razvijala zaščita pred delovanjem strele?
   
   Zaščita pred delovanjem strele v okviru elektromagnetne združljivosti (EMC) se bo razvijala kot sestavni del načrtovanja električnih inštalacij. Samo pri pravočasnem upoštevanju zaščite pred delovanjem strele je mogoče optimalno realizirati tehnično pretehtan in hkrati gospodaren koncept zaščite. Vedno bolj se bomo zavedali odvisnosti od elektronike, izpadi njenega delovanja ne bodo več sprejemljivi. Primarna naloga zaščite pred delovanjem strele ni zaščita elektronike, ampak zagotavljanje funkcionalnosti naprave.
   
   
3. Standardi s področja zaščite pred delovanjem strele bodo v IEC 62305 na novo organizirani. Katere so poglavitne prednosti novega reda?
   
   Tako na nacionalnem kot na evropskem območju smo priča velikim spremembam standardov s področja zaščite pred delovanjem strele. V Nemčiji smo s predstandardom VDE V 0185 poskušali zajeti aktualno stanje mednarodnih standardov, vendar pa čakamo, da bo nov standard za zaščito pred delovanjem strele v Evropi obvezujoče in enovito stopil v veljavo. Imel bo novo klasifikacijo s številko 62305 in petimi deli.
   
   
4. V Sloveniji je še vedno v veljavi Tehniški predpis za strelovode iz leta 1968. Pred leti (1994) je bil kot prvi evropski standard v slovenščino preveden prav standard IEC 1024-1. Kot članica EU je Slovenija obvezna prevzeti evropske standarde. Standardi predstavljajo smernice za strokovnjake, niso pa po našem razumevanju sami po sebi obvezujoči. Hkrati je veljavni pravilnik seveda zastarel. Kako ocenjujete potrebnost in smiselnost novega pravilnika? Kaj naj določa pravilnik in kaj naj bo prepuščeno standardom?
   
   Slovenskega (op. prev.: jugoslovanskega) tehniškega predpisa iz leta 1968 ne poznam. Domnevam, da, podobno kot številni predpisi iz vzhodnoevropskih držav, zelo temeljito opisuje principe in tehnične ukrepe zunanje zaščite pred delovanjem strele.

   
   Ko bo standard IEC 62305 v vseh državah veljaven in obvezen, ga bodo lahko in morale posamezne države glede na svoje specifičnosti ustrezno dopolniti. Ta dopolnila ne bodo smela biti v nasprotju z evropskim standardom. Takšna dopolnitev bo lahko npr. določitev izokeravničnih nivojev v državi.
   
   Ali boste takšno dopolnitev imenovali pravilnik ali kako drugače, težko odgovorim.

5. Zaradi vse večje uporabe občutljivih elektronskih aparatov je obvladovanje elektromagnetnih vplivov vedno pomembnejše. Kako sodoben način zaščite pred strelo rešuje problematiko približevanj?
   
   V starem mednarodnem standardu IEC 1312 je bil za zaščito posebno občutljivih elektronskih naprav predložen koncept zaščitnih con. Ta zaščitni princip bo v IEC 62305 v četrtem delu smiselno prevzet. V njem bodo natančno opisani ukrepi za omejevanje elektromagnetnih in električnih, s strelo pogojenih motilnih veličin, izhajajočih iz direktnih udarov strele, na takšne vrednosti, ki ne bodo več uničile vhodov elektronskih naprav. Za ustrezno projektiranje, z upoštevanjem koncepta zaščitnih con, so potrebni izkušeni strokovnjaki za zaščito pred delovanjem strele.
   
   
6. Strelovodi, posebno to velja za zunanje dele sistemov za zaščito pred delovanjem strele, po mnenju arhitektov kazijo izgled stavb. Tako so projektanti zaščite pred strelo v nekakšnem konfliktu z arhitekti. Ali so na voljo tudi “arhitekturi prijazne” rešitve?
   
   Strokovni spor med arhitekti in izvajalci strelovodov je, posebej pri modernih zgradbah, na žalost vedno znova “velika” tema.

   
   Posebno neugodno je, da je projektiranje strelovoda še vedno veliko prepozno vključeno v gradnjo objekta. Kadar že pri gradbeni zasnovi upoštevamo zaščito pred delovanjem strele, je praviloma mogoče realizirati optično nevpadljive strelovodne napeljave.

   Tako lahko vodljivo kovinsko podkonstrukcijo zunanje fasade uporabimo kot strelovodne odvode in hkrati dobimo zelo gosto mrežo, ki zelo učinkovito zmanjša indukcijske vplive navznoter. Za posebne gradbene izvedbe je mogoče uporabiti visokonapetostno trdne izolirane odvode “HVI” iz sistema DEHNconductor, lahko položimo pod fasado ali pa jih integriramo v steno, ne da bi morali paziti še na ločilno razdaljo zaradi približevanja (premer kabla 20 mm).

   Oba primera nam povesta, da je ob pravočasnem sodelovanju med arhitektom in projektantom strelovodne naprave mogoče najti optično nevpadljivo rešitev.

7. Danes pravilno izvedena zunanja zaščita pred delovanjem strele ni več dovolj. Vse več proizvajalcev nudi celovite rešitve. Najpreprosteje in najdražje je izvesti maksimalno prenapetostno zaščito po navodilih proizvajalca. Ali je to praviloma smiselno in do kakšnih napak prihaja najpogosteje?
   
   Sistem zaščite pred delovanjem strele je sestavljen iz ukrepov zunanje in notranje zaščite. Za prenapetostno zaščito je potrebno, da ustrezno različnim sistemom in vrstam inštalacij ter primeru uporabe izberemo ustrezno zaščitno napravo.

   
   Brez smisla je poskušati reševati probleme z velikim številom naprav prenapetostne zaščite. Na osnovi zazankanega izenačevanja potencialov moramo sistematično načrtovati od zunaj navznoter ob upoštevanju posameznih sistemov. Do najpogostejših napak prihaja zaradi nezadovoljivega poznavanja prenapetostnih zaščitnih naprav in sistema, ki ga želimo ščititi.

   Pomembni v okviru izenačitve potencialov zaradi zaščite pred strelo so elektroprevodni, nizkonivojski odvodniki s sposobnostjo omejevanja sledilnih tokov. Te zahteve izpolnjujejo odvodniki tipa 1 na osnovi iskrišča, ne pa tudi varistorji, tudi ko so ti zvezani vzporedno. Zelo veliko žarišče napak je tudi pomanjkljiva izenačitev potencialov, posebno v obstoječih starih zgradbah.

8. Osnovo sodobne prenapetostne zaščite predstavlja Koncept zaščitnih con, katerega osnovni princip je stopnjevanje zaščite. Na pravih mestih obvladujemo največje tokove strele in tudi majhne prenapetosti. Zaščitne naprave razredov I in II sledijo novemu razvoju. Ali to predstavlja bodočnost naprav prenapetostne zaščite?
   
   Mej za prenapetostno zaščito ne more in ne sme biti. Če bi bile, bi bile naprave brez zaščite, tega pa si pri današnji odvisnosti od elektronike ne moremo privoščiti.
   
   V energetski tehniki je v zadnjih letih predstavljal velik korak razvoj nizkonivojskega odvodnika     toka strele, tako imenovanega Kombi-odvodnika. Ti kombinirani odvodniki so zmožni brez uničenja odvajati energije direktnih udarov strele, omogočajo zaščitni nivo, nižji od 1500 V, istočasno pa so energetsko koordinirani z zaščitnimi napravami, vgrajenimi v končne porabnike. Odločilno prednost imajo takrat, ko premorejo zelo visoko zmogljivost gašenja sledilnih tokov. Tako varovalka v veji omrežja pred odvodnikom ne deluje po nepotrebnem in ne povzroča prekinitev napajanja.
   
   Pri odvodnikih prenapetosti za informacijske sisteme se bo razpoložljiva pasovna širina s povečevanjem pasovne širine informacijske tehnike razvijala naprej.
   
   V splošnem pa bodo zaščitne naprave za močnostne in informacijske sisteme postajale manjše.
   
   Več o tej tematiki si preberite v Elektrotehniški reviji ER 2/2005!

Izobraževanja

Revije

Avtor