Zahteve po racionalizaciji dela na vseh področjih so v zadnjem času v svetu, v Evropi in tudi v Sloveniji ponovno poudarile pomen možnosti dela pod napetostjo pri vzdrževanju in popravilih na električnih inštalacijah in omrežjih. Vendar je delo pod napetostjo zaradi svoje specifike – nevarnosti za ljudi – mogoče le, kadar je sistemsko urejeno. Kot je v svojem prispevku v prejšnji številki Elektrotehniške revije ER predstavil g. Marko Pirc, se v Sloveniji taka sistemska ureditev trenutno dokončuje.

Del tega postopka sta tudi priprava ustrezne strokovne literature v slovenskem jeziku in s tem povezana priprava enotne terminologije. Poleg veljavne zakonodaje s področja varstva pri delu je tako v letošnjem letu nastal tudi prvi prevod temeljnega standarda za to področje, SIST EN 50110-1, Obratovanje električnih inštalacij.

Pripravil ga je tehnični odbor za to področje, SIST/TC DPN Delo pod napetostjo. Odbor je bil ustanovljen leta 2007, ko je postala potreba po delu pod napetostjo v slovenskih podjetjih bolj prisotna. Pred tem so slovenski strokovnjaki spremljali to področje v okviru tehničnega odbora za nizkonapetostne inštalacije, SIST/TC ELI. Osnovna naloga tehničnega odbora SIST/TC DPN je, da v okviru sodelovanja z ustreznimi evropskimi in mednarodnimi tehničnimi odbori pripravi v Sloveniji tehnično podlago za kakovostno pravno-formalno ureditev področja dela pod napetostjo. Tehnični odbor zato združuje strokovnjake tako s področja elektrotehnike kot s področja varstva pri delu.

Skupina evropskih standardov EN 50110, Obratovanje električnih inštalacij, ki jo je pripravila evropska delovna skupina CLC/BTTF 62-3 z enakim imenom, ima dva dela. V prvem delu, ki je bil prvič izdan 1996, so podane splošne zahteve za delo pod napetostjo, ki so skupne za vse države članice Evropske unije. Trenutno veljavna je izdaja iz leta 2004. Drugi del je zbirka posebnih nacionalnih določil posameznih držav članic ter zajema vse njihove posebne tehnične in zakonodajne zahteve. Uporabnik, ki ponuja svoje storitve na enotnem evropskem trgu, tako na enem mestu izve, kakšne posebne zahteve veljajo v vsaki posamezni državi članici. Prenovi tega dela se je delovna skupina CLC/BTTF 62-3 posvetila nedavno, in sicer iz dveh razlogov. Potreba po delu pod napetostjo je v zadnjem času v svetu močno narasla iz ekonomskih razlogov, zato se je področje tudi precej razvijalo in urejalo po vseh državah. Dodatno pa se je v času od prejšnje izdaje tudi močno povečalo število članic Evropske unije, zato je bilo treba zbirko dopolniti z določili novih držav. Slovenski tehnični odbor se je v pripravo tega dokumenta uspešno vključil na evropski ravni, tako da so vsi bistveni slovenski nacionalni parametri dela pod napetostjo zajeti v zadnji izdaji dokumenta SIST EN 50110-2:2010. V Sloveniji sicer ni posebnih tehničnih določil; v slovenskem delu je našteta vsa trenutno veljavna zakonodaja za to področje, ki jo je treba upoštevati.

Pri pripravi že omenjenega prevoda SIST EN 50110-1, Obratovanje električnih inštalacij, so strokovnjaki upoštevali že ustaljeno elektrotehniško terminologijo sorodnih področij in terminologijo, ki se že uporablja v zakonodaji na področju varstva pri delu. Pri elektrotehniški terminologiji so prednostno uporabljali izraze iz najnovejših prevodov ustreznih poglavij mednarodnega elektrotehniškega slovarja. Posebno so se oprli na v letu 2009 izdani prevod slovarja SIST IEC 60050-826:2006, Mednarodni elektrotehniški slovar – 826. del: Električne inštalacije. Prevodi vseh definicij v standardu SIST EN 50110-1:2004 in raba izrazov, ki se nanašajo na področje električnih inštalacij, so poenoteni s tem prevodom slovarja. Za varstvo pri delu je mnogo izrazov vzetih iz obstoječe zakonodaje področja, predvsem iz Pravilnika o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 29/1992.

Tu zato povzemimo le nekatere izraze iz standarda, kjer so se misli bolj iskrile oziroma kjer je bilo treba dogovoriti kaj na novo.

Če gremo po dokumentu, je prvi tak izraz kar na začetku. Naslov standarda Operation of electrical installations je bil prvotno preveden kot Upravljanje z električnimi inštalacijami. Glede na vsebino standarda in prevod definicije pojma »operation« pa so se člani odločili, da bo mnogo primernejši naslov dokumenta Obratovanje električnih inštalacij. Kot zanimivost dodajmo še, da je bil ta dogovor med zadnjimi. Nastal je, ko so člani pregledovali že dokaj usklajen in lektoriran prevod standarda ter je torej izšel iz celostnega pogleda na dokument.

Iz slovarja za električne inštalacije so prevzete definicije za laika, poučeno osebo in (elektrotehniško) strokovno osebo. Dodatno pa sta za vsebino tega dokumenta pomembni še dve definiciji oseb: oseba, imenovana za nadzor dela (ang. nominated person in control of a work activity), in oseba, imenovana za nadzor električne inštalacije (ang. nominated person in control of an electrical installation).

Za območje dela dokument definira naslednje pojme: mesto izvajanja dela (ang. work location), območje dela pod napetostjo (ang. live working zone) in območje v bližini dela pod napetostjo (ang. vicinity zone).

Seveda ne manjka niti osrednja definicija, kaj je delo pod napetostjo (ang. live working): to je vsako delo, pri katerem se delavec z deli telesa ali z orodjem, opremo ali napravami zavestno dotakne delov pod napetostjo ali seže v območje dela pod napetostjo.

V zgornji definiciji se pojavi tudi mala besedica seže (ang. to reach into), ki je strokovnjake kar razveselila, ko se je razkrila iz množice sorodnih predlogov.

Na sistem usposabljanja in odobravanja dela sta vezana dva izraza. Oseba sme opravljati delo pod napetostjo le, če ima potrdilo o usposobljenosti (ang. certificate). Potrdilo o usposobljenosti izda osebi pristojna izobraževalna ustanova na podlagi uspešno opravljenega usposabljanja. Delodajalec za opravljanje opravila pod napetostjo delavcu, ki ima potrdilo o usposobljenosti, izda pooblastilo (ang. authorization) za delo pod napetostjo.

Namen izvajanja dela pod napetostjo je med drugim tudi vzdrževanje električne inštalacije, kadar ni mogoče vzpostaviti breznapetostnega stanja. Vzdrževanje je lahko redno oziroma preventivno (ang. preventive maintenance) ali pa kurativno (ang. corrective maintenance), kadar je treba popraviti okvare. Člani tehničnega odbora so vložili kar nekaj truda, da bi našli bolj slovenska izraza, a so po razmisleku raje ostali pri teh dveh, ki sta že uveljavljena (tudi v drugih strokovnih krogih).

Pobudnik priprave prevoda, g. Viktor Lovrenčič, bi se ob tej priliki želel tudi iskreno zahvaliti vsem, ki so k nastanku prevoda kakorkoli pripomogli.
Za zaključek naj novemu slovenskemu prevodu zaželimo le še, da bo našel pot do strokovnjakov, ki bodo s pridom uporabili njegovo vsebino in uspešno uporabljali njegovo izrazje.
 

Izobraževanja

Revije

Avtor