Druge bistvene novosti Gradbenega zakona:

• soglasja so prekvalificirana v mnenja, ki so podlaga za presojo pristojnega upravnega organa za gradbene zadeve o izpolnjevanju pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja.
• S ciljem krepitve pravne varnosti investitorjev zakon zavezuje tudi k podajanju nezavezujočih informacij pred začetkom upravnih postopkov,
• hkrati uzakonja nov pravni institut zavezujoče opcijske predodločbe, ki predstavlja modificirano obliko nekdanjega lokacijskega dovoljenja. Obseg objektov se širi na druge gradbene posege, ki niso niti stavbe niti gradbeni inženirski objekti, spreminjajo se tudi pogoji za začetek gradnje in obseg gradenj, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
• Z novo obvezno fazo prijave začetka gradnje zakon omogoča preventivno delovanje pristojnih inšpekcij v času gradnje in po načelu delitve inšpekcijskih nalog spreminja pristojnosti inšpekcijskih služb.
• Dopolnjujejo se naloge in odgovornosti investitorja, projektanta, nadzornika in izvajalca.
• Regulacijo dejavnosti izvajalcev v Gradbenem zakonu z urejanjem dejavnosti projektantov in nadzornikov ter reguliranih poklicev na tem področju dopolnjuje tudi novi Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti.
• Delno se spreminja in dopolnjuje postopek izdaje gradbenega dovoljenja,
• postopek izdaje uporabnega dovoljenja pa se, upoštevajoč načelo krepitve odgovornosti udeležencev pri graditvi, bistveno poenostavlja.
• Uvajajo se dopustna manjša odstopanja med gradnjo, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, poleg tega zakon v prehodnih določbah uvaja več možnosti legalizacije objektov, med drugim tudi legalizacijo objektov daljšega obstoja, zgrajenih pred 1. januarjem 1998.

Obdobje do začetka uporabe zakona je poleg seznanitve z novostmi na tem področju namenjeno predvsem pripravi podzakonskih predpisov in prilagoditvam, ki so potrebne za učinkovito izvajanje zakona.