Samooskrba – izkušnje investorja

Do konca leta 2013 je v Sloveniji zaradi sistema podpor pospešeno potekala izgradnja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije (OVE), predvsem sončnih elektrarn. Zaradi dejstva, da je postajal do tistega trenutka veljaven sistem podpor ekonomsko nevzdržen, se je država odločila, da je podpore konec leta 2013, predvsem za sončne elektrarne, drastično zmanjšala. Gradnja novih sončnih elektrarn se je tako v začetku leta 2014 praktično povsem ustavila. Takšno stanje je ostalo nespremenjeno v letih 2014 in 2015. V letu 2015 pa se je država na podlagi analiz izpolnjevanja v EU dogovorjenih zavez o deležu porabe električne energije iz OVE odločila, da bo ponovno na drug način poskušala spodbuditi gradnjo proizvodnih naprav na OVE. Rezultat te odločitve je bila izdaja Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz OVE (Uradni list RS, št. 97/15 in 32/18, v nadaljevanju: uredba) in Pravilnika o tehničnih zahtevah naprav za samooskrbo z električno energijo iz OVE (Uradni list RS, št. 1/16 in 46/18, v nadaljevanju: pravilnik). Na tej podlagi so ponudniki opreme za naprave za samooskrbo ponovno zaznali svojo poslovno priložnost in zadeva se je ustrezno »prijela«. V letih 2016 in 2017 je bilo na ta način postavljenih okoli 835 naprav za samooskrbo (v glavnem na sončno energijo) z inštalirano močjo okoli 7,4 MVA, v prvi polovici leta 2018 pa že okoli 540 naprav za samooskrbo z inštalirano močjo okoli 5,2 MVA.

 

Pri tem je na začetku treba pojasniti naslednje: samooskrba, ki pomeni delno pokrivanje lastnih potreb po električni energiji, ni bila omogočena z navedenima predpisoma. Veljavna Sistemska obratovalna navodila distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 41/11) omogočajo samooskrbo s t. i. »PX.3« shemami že od leta 2011. Uredba je uvedla pojem letnega poračuna oddane proizvedene električne energije in električne energije, prevzete iz omrežja (v nadaljevanju: letno netiranje), ki pomeni, da se ti energiji poračunata in:

  • v primeru viška oddane energije ta višek pripada dobavitelju, lastnik naprave za samooskrbo pa plačuje obračunsko moč in prispevke, vezane na to obračunsko moč,
  • v primeru viška prevzete energije pa lastnik naprave za samooskrbo poleg obračunske moči in prispevkov, vezanih na to obračunsko moč, plačuje za ta višek tudi omrežnino in vse prispevke, ki se obračunavajo na prevzeto energijo.

Več si preberite v novi številki Elektrotehniške revije. Zagotovite si svoj izvod tukaj.

Preberite več o reviji >>


Avtor

Matjaž Miklavčič

 


V Elektrotehniški reviji so redno objavljene vedno nove strokovne vsebine na tem področju.
Bodite na tekočem tudi vi in si hkrati zagotovite obilo ugodnosti tudi na strokovnih usposabljanji - celoletna naročnina na Elektrotehniško revijo znaša le 29,70 €, naročniki pa lahko izkoristite 20 % popust za vsa strokovna usposabljanja skozi celo leto in prihranite tudi do 50€ na posamezno usposabljanje! Več ...

Oglejte si vsebino Elektrotehniške revije 3/2018  tukaj

 

Povejte naprej: