Intervju Dejan Koletnik

V tokatni številki Elektrotehniške revije smo nekaj vprašanj zastavili mag. Dejanu Koletniku, ki je podpredsednik Slovenskega združenja za energetiko, zaposlen pa na Plinovodih, d.o.o., v Ljubljani. Kot reče sam, je pravi Štajerec, ki se je navadil tudi Ljubljane.

 

Gospod Koletnik, najprej standardno, povejte kaj o sebi.

Po rodu sem Štajerec, rodil sem se v prejšnjem stoletju leta 71 gospodovega v Mariboru, kjer sem zaključil srednjo strojno šolo ter dodiplomski in podiplomski študij strojništva na smeri konstrukterstvo in gradnja strojev. Nekako se mi zdi, da sem bil vedno bolj med »radovednimi«, in to je bila praktično moja največja motivacija za študij tehnike in tudi dosežke pri raziskovalnih dejavnostih v srednji šoli.
Že med študijem sem izkušnje pridobival v različnih proizvodnih podjetjih s področja strojništva in energetike doma in na tujem, najprej kot raziskovalec in pozneje kot vodja projektov. Leta 2002 sem se po spletu življenjskih dogodkov zaposlil v Agenciji za energijo kot svetovalec direktorja za področje zemeljskega plina, kjer sem se primarno ukvarjal z regulativo gospodarskih družb v Republiki Sloveniji, s področjem vzpostavitve trga z zemeljskim plinom pri nas ter zagotavljanjem kakovosti storitev in zanesljive oskrbe z energijo. Delo je bilo drugačno od »tipičnega« strojniškega dela, a mi je odpiralo nova obzorja znanja in izkušenj, ki jih zlahka ne bi mogel pridobiti, če bi ostal samo na eni poti. Praktično je bilo to delo multidisciplinarno, saj je zahtevalo razumevanje ekonomije, prava in ne nazadnje tudi politike v praksi.

 

Imate tudi kaj mednarodnih izkušenj?

Mednarodne izkušnje s področja energetike in delovanja institucionalnih in interesnih združenj v Evropski uniji sem pridobival v naslednjih evropskih institucijah: v Evropski komisiji, European Regulators' Group for Electricity and Gas (ERGEG), Svetu evropskih energetskih regulatorjev (Counsil of European Energy Regulators) in s sodelovanjem v mednarodnih projektih (PHARE: Finančna pomoč pri prestrukturiranju gospodarstva Poljske in Madžarske (Poland and Hungary Assistance for Reconstruction of the Economy)).
Leta 2006 sem na Agenciji za energijo RS prevzel vodenje sektorja zemeljskega plina in daljinske toplote, kjer sem izvajal in nadziral usmeritve in cilje energetske politike Slovenije s področja zemeljskega plina in daljinske toplote ter vzpostavljal strategije in regulativne okvirje, ki so spodbujali regulirana energetska podjetja k učinkovitejšemu delovanju ob doseganju zastavljenih energetskih ciljev.
Leta 2012 sem bil v družbi Plinovodi, d.o.o., imenovan na funkcijo »nadzornik za skladnost operaterjev vertikalno integriranih prenosnih sistemov« za mandatno obdobje štirih let. Pogoji, ki sem jih moral izpolnjevati, so določeni v Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom. Glavne naloge so spremljati in izvajati ukrepe za preprečevanje diskriminatornega ravnanja družbe v odnosu do uporabnikov sistema in vertikalno povezanih podjetij, izvajanje nadzora nad komercialnimi in finančnimi odnosi med vertikalno povezanimi energetskimi podjetji, varovanje poslovno koristnih podatkov in informacij, spremljanje izvajanja kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov družbe skladno z zahtevami zakonodaje in regulative ...

 

Kaj počnete v prostem času?

Precej časa namenim strokovnim aktivnostim. Sem aktiven član v različnih domačih in tujih strokovnih združenjih in organizacijah, kot so odbor evropskega združenja Euroheat & Power (EHP), Inženirska zbornica Slovenije (IZS), Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS), Slovensko združenje za energetsko ekonomiko (SAEE) ter Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC). Največ svojega prostega časa pa posvetim Slovenskemu združenju za energetiko (SZE), kjer so mi člani združenja letos drugič podelili nov petletni mandat za podpredsednika združenja.

 

S čim se ukvarjate v Slovenskem združenju za energetiko?

Glede na hitro spreminjajoče se dogodke v energetiki v Sloveniji in EU je bilo tudi Slovensko združenje za energetiko primorano slediti preobrazbi, sicer bi po svoji vlogi zaostalo za aktualnimi vsebinami. Po dvajsetih letih uspešnega delovanja Slovenskega društva za daljinsko energetiko (SDDE) se je pokazala potreba po preoblikovanju. Zadnja leta so se v dejavnost društva vedno bolj vključevali strokovnjaki s celotnega področja energetike. Tako je dejavnost SDDE prerasla svoje okvire, zato smo v minulem letu pripravili strategijo vsebinskega preoblikovanja in preimenovanja društva. Slovensko društvo za daljinsko energetiko (SDDE) se je preimenovalo v Slovensko združenje za energetiko (SZE).
Slovensko združenje za energetiko že 20 let povezuje podjetja in posameznike v slovenskem in regionalnem prostoru. Združenje je do danes s svojim načinom delovanja utrdilo tudi svojo prepoznavnost in dokazalo, da je v slovenskem energetskem prostoru in v času energetskih sprememb še bolj želeno in potrebno. V združenju opažamo, da se okolje in energetika bistveno spreminjata predvsem zaradi človeških aktivnosti, ki negativno vplivajo na okolje ali ljudi, in temu posledično zaradi bistvenih zakonodajnih sprememb, ki jih uvaja EU na najvišji politični ravni, da bi zaščitila naše okolje za nas in predvsem za naše potomce.

 

Kot omenjate, se ukvarjate z diskriminatornimi postopki. Kako komentirate, da za toplotne črpalke ni mogoče pridobiti podpore ozirom kredita pri Eko skladu, če ima občina predvideno ogrevanje s plinom ali daljinsko ogrevanje?

Sistemi ogrevanja v Sloveniji so različni in zgodovinsko pogojeni. V preteklosti se je namreč postavil lokalni koncept sistema ogrevanja, če temu sploh lahko tako rečemo, ki je bil največkrat odvisen od ekonomske sprejemljivosti in razpoložljivosti proizvodnega vira.
Pri obravnavi tega vprašanja je treba pogledati širše. Menim, da to ni diskriminatorno oziroma ni anomalija v sistemu, ampak je pravo »zdravilo«, ki spodbuja umestitev najučinkovitejšega sistema ogrevanja, skladnega z lokalnim konceptom ogrevanja in nacionalnimi energetskimi usmeritvami. V preteklosti so namreč odjemalci prejemali podporo pri Eko skladu, pa čeprav je pred vrati odjemalca že obstajalo omrežje zemeljskega plina ali daljinske toplote. Lokalne skupnosti so gradile energetska omrežja in z večanjem števila priklopljenih odjemalcev vzdrževala ugodnejši izkoristek omrežja, kar je ugodno vplivalo tudi na stroške omrežja in zmanjševalo ceno omrežnine, država pa je v nadaljevanju s podporami spodbujala odjemalce k njihovemu odklopu, kar pa ni bilo prav.
Z daljinskimi sistemi ogrevanja danes lahko zagotavljamo enega od najučinkovitejših sistemov ogrevanja, če temeljijo na učinkovitem načinu proizvodnje toplote. V Sloveniji je še precej daljinskih sistemov, ki potrebujejo preobrazbo v trajnostne in energetsko učinkovite sisteme z energijo iz obnovljivih virov po meri in potrebah potrošnika, in prav to je ta težava, da potrošniki po svoji miselnosti in zahtevah že prehitevajo nekatere daljinske sisteme, ki bi morali biti centralni podporni sistem v konceptu pametnega mesta. Z individualnimi ogrevalnimi sistemi tega koncepta ni mogoče doseči. Na področjih, ki niso poseljena z omrežji zemeljskega plina ali daljinske toplote, pa so toplotne črpalke seveda smiselna umestitev v sistem ogrevanja.
Prepričan sem, da se bodo prednosti toplotnih črpalk (električnih in plinsko gnanih) ter njihova učinkovitost kmalu pokazale tudi v ceni, posebej, ko se bo cena emisijskih kuponov ustrezno spremenila.

 

Veliko se govori o toplotnih črpalkah z večjo močjo za ogrevanje mest in nogometnih igrišč, kako je s tem pri nas?

Veliko se razmišlja o tem, vendar pravih projektov še ni. Morda je cena zemeljskega plina in elektrike še morda prenizka, da ekonomski izračuni še ne pokažejo prave koristi brez ustreznih spodbud. Vedeti je treba, da so investicije v tako velike moči toplotnih črpalk precejšnje. Pričakujem, da se bodo v prihodnje pojavili ugodni pogoji kreditiranja, tehnologije pa se bodo še pocenile in takrat se bo začelo. V sosednjih državah, sicer na podlagi spodbud, že potekajo večji projekti, ki temeljijo na visoko učinkovitih proizvodnih sistemih in obnovljivih energijah.

 

Kako komentirate zmanjševanje rabe fosilnih goriv v Evropi, cena zemeljskega plina pa raste?

Fosilna goriva se zmanjšujejo kadar govorimo o premogu, zato je treba narediti ločnico med zemeljskim plinom in premogom, čeprav oba spadata med fosilne vire. Zemeljski plin je za približno 50 odstotkov manj ogljično intenziven kot premog, zato bo v naslednjih desetletjih ostal še ključen energent pri nadaljevanju evropske energetske preobrazbe. Prehod s premoga na zemeljski plin je najlažji način za zmanjšanje emisij skladno z evropskimi zavezami. V lanskem letu je ruski dobavitelj zemeljskega plina za približno 8 odstotkov povečal prodajo zemeljskega plin v EU kot leto prej. Če pogledamo kako se je povprečna končna cena zemeljskega plina gibala v Evropi, ugotovimo da se je za gospodinjske odjemalce zvišala za slabih 10 odstotkov, medtem ko se je za industrijske odjemalce znižala za skoraj 30 odstotkov. Menim, da zemeljski plin ohranja konkurenčno ceno z drugimi energetskimi viri v EU. Se pa zemeljski plin v energetski preobrazbi Evrope prestavlja na drugo področje po pomenu, ohranja pa svojo pozicijo kot pomemben energijski vir na primer pri soproizvodnji toplote in električne energije v sistemih daljinskega ogrevanja in industriji. V široki potrošnji pa zaradi učinkovite rabe energije poraba dejansko pada, in je za pričakovati, da bo tudi v prihodnje, kot je to tudi običajno pri vseh drugih energentih. To pa dejansko zmanjšuje učinkovitost prenosnih, predvsem pa distribucijskih omrežij in draži omrežnino. Nekatere države članice v EU, ki imajo na voljo več obnovljivih virov, si lahko privoščijo postavljati nacionalne energetske usmeritve na ničogljičnih energijskih temeljih in hitreje gredo skozi tok energetske preobrazbe, medtem ko so druge države članice previdnejše in temu zelo počasi sledijo.

 

Ali se v daljinskem ogrevanju predvideva vgradnja soproizvodnih enot toplote in elektrike (SPTE)?

Vgrajenih je že kar precej enot SPTE. Ne bom našteval, vendar sta Toplarna Ljubljana in Termoelektrarna Šoštanj poznani vsem. Res je, ti dve veliki enoti še danes uporabljata premog kot energent, vendar pa TE-TOL načrtuje do konca leta 2020 začeti z obratovanjem prve faze plinskega termoenergetskega objekta in nadomestiti premog z zemeljskim plinom, kar bo prineslo precej čistejši zrak v našo prestolnico. V obratovanju pa je še kar precej manjših enot, ki uporabljajo zemeljski plin. Trenutno se izvajajo študije o vgradnji enot SPTE, ki bi bile upravičene do podpore kot visoko učinkovite enote Agencije za energijo za proizvedeno električno energijo, ki bi jo porabili sami za pogone črpalk v sistemu daljinskega ogrevanja. Razmišlja se tudi o dvigu temperature z enotami SPTE, ki bi jih namestili na oddaljenih mestih toplovodov, kjer se povečuje odjem, da ne bi bilo treba vgrajevati močnejših enot na proizvodnem mestu, ter o podporah za plinsko gnane toplotne črpalke, ki imajo prav tako velik izkoristek in predstavljajo smiselno rešitev za odjemalce, ki imajo priključek zemeljskega plina, predvsem, kadar je v sistem ogrevanja vključeno tudi hlajenje. V pripravi je tudi študija Fakultete za strojništvo, ki bo pokazala, kateri sistemi ogrevanja so tehnično in ekonomsko najučinkovitejši glede na tip odjemalca. Namreč, v javnosti zaznavam tudi nemalo zavajanj tistih, ki ponujajo različne sisteme ogrevanja in hlajenja kljub razpoložljivim energetskim svetovalcem, in verjamem, da se potrošnik, ki ni energetsko podkovan, težko znajde v kopici rešitev, ki so mu na voljo.

 

Imava še kaj, gospod Koletnik?

Ocenjujem, da je energetika tako razgibana in se hitro razvija, da bo po enem letu spet treba povedati kaj o novostih. Na pohodu je tehnologija »iz elektrike v plin« (angl. power to gas – P2G ), v kateri se viški proizvedene električne energije iz obnovljivih virov spremenijo v metan, ki ga lahko enostavno skladiščimo za razliko od električne energije. Električna energija je še precej ranljiva na viške energije, ki jih proizvedemo z obnovljivimi viri energije, npr. sonce in veter. Prav tukaj pa je priložnost za plinsko tehnologijo, saj je plinska infrastruktura (omrežje in skladišča) že na razpolago.
Vsi razvojni tokovi za posamezne energetske vire, ki so temelj energetske preobrazbe Evrope, so v povezanih rešitvah, zato pričakujem v naslednjih letih tudi precej novih uporabnih rešitev.

 

Več si preberite v novi številki Elektrotehniške revije. Zagotovite si svoj izvod tukaj. 

Preberite več o reviji >>


V Elektrotehniški reviji so redno objavljene vedno nove strokovne vsebine na tem področju.
Bodite na tekočem tudi vi in si hkrati zagotovite obilo ugodnosti tudi na strokovnih usposabljanji - celoletna naročnina na Elektrotehniško revijo znaša le 29,70 €, naročniki pa lahko izkoristite 20 % popust za vsa strokovna usposabljanja skozi celo leto in prihranite tudi do 50€ na posamezno usposabljanje! Več ...

Oglejte si vsebino Elektrotehniške revije 2/2018  tukaj

 

Aktualno

Celostno o novi GRADBENI ZAKONODAJI s podzakonskimi akti
SAMOOSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO – nova zakonodaja in novi tehnični pogoji za priključitev naprav za poslovne objekte, eno ali večstanovanjske zgradbe in skupinsko samooskrbo
Lean & Agile - zlati ključ do uspešnosti in odličnosti poslovanja

Povejte naprej: