Delo na daljavo – razvoj in uveljavitev v današnjem poslovnem svetu

Vabljeni na odlično praktično delavnico Uspešno delo na daljavo od A do Ž. Več informacij in termin seminarja najdete tukaj.

Teledelo se je v Evropi začelo pojavljati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V tem obdobju so se teledelu posluževali le redka podjetja, oblika dela pa je bila omejena tudi na zelo specifične poklice (Vega & Pratt, 2003).

Tabela 1: Najpogostejši poklici teledelavcev v osemdesetih letih 

 

        

            Poklic teledelavca                

    %      

IT profesionalci

57,6

Prodaja

20

Tajnica/ tajnik

7,8

Menedžer

7,3

Uradnik

2,4

Vir: Huws in drugi (1990)

 

V tem eksperimentalnem obdobju so pionirji teledela v Evropi kot tudi ZDA k novi obliki dela pristopali predvsem z vidika transporta in se poizkušali izogniti vsakodnevni vožnji na delovno mesto.

V devetdesetih letih so zaradi ekonomske krize mnoga podjetja z uvedbo teledela pričela tudi zaradi finančnih razlogov. V tem času je bilo veliko število podjetij prisiljeno zmanjšati poslovne prostore oziroma jih v celoti prodati. Prav to pa je dalo teledelu ob koncu dvajsetega stoletja velik zagon.

Eno izmed podjetij, ki se je teledelu začelo posluževati v devetdesetih letih je podjetje IBM, ki je s pomočjo teledela zmanjšalo njihove poslovne prostore za več kot 7 milijonov kvadratnih metrov. Del prostorov so prodali z dobičkom $1,9 milijarde del pa oddali v najem. To jim je prineslo dodatno milijardo ameriških dolarjev, kar pa je podjetju olajšalo poslovanje v kriznih časih (Caldow, 2009).

V zadnjih letih so v porastu podjetja, ki se teledelu poslužujejo zaradi zaposlenih in njihove kvalitete življenja. Tovrstna podjetja želijo preko programov teledela privabiti in zadržati talentirane delavce in jim omogočiti več prostega časa. Oblika dela se uporablja tudi pri starejših delavcih pred pokojem in mladih upih, ki so oddaljeni od sedeža podjetja in jih delodajalci ne želijo re-locirati.

V kolikor se sprašujete o učinku prakse je smiselno poudariti, da domača kot tudi tuja podjetja poročajo o večjem zadovoljstvu teledelavcev, manjši odsotnosti in manjši fluktuaciji zaposlenih.

Teledelo postaja vse bolj popularno tudi zaradi globalizacije. V podjetjih, ki imajo poslovalnice razpršene po celem svetu je komunikacija preko informacijskih tehnologij nekaj s čimer se vsakodnevno srečujejo. Prav iz tega razloga postaja delo na daljavo vse bolj sprejemljiva in razširjena oblika dela širom celega sveta.

V začetku enaindvajsetega stoletja so je za uvedbo teledela začele zanimati tudi vlade. Teledelo so začele uporabljati kot eno izmed strategij za zmanjševanje CO2 izpustov. Nekatere so delodajalcem in delavcem privatnega sektorja za implementacijo ponudili celo davčne olajšave.

Hipoteza o zmanjševanju izpustnih plinov je bila potrjena s strani podjetja IBM. Po njihovih izračunih so IBM-ovi teledelavci (skupno 386,000 zaposlenih) v letu 2007 prihranili skoraj 19 milijonov litrov goriva in posledično kar 450,000 ton CO2 emisij. To dokazuje, da prihrankov niso deležni samo delodajalci in zaposleni vendar tudi naš planet.

V ZDA je teledelo postalo tudi del priprave na naravne katastrofe in teroristične napade biološke narave. Tovrstna pripravljenost se bo državam in podjetjem obrestovala v primeru poplav, snežnih zametov in drugih naravnih katastrof, ki bodo omejile gibanje zaposlenih. Prav tako pa bo do izraza prišlo v primeru nalezljivih bolezni in potrebi po omejitvi osebnih interakcij med zaposlenimi.

Iz zgoraj navedenih razlogov so teledelavci vse bolj cenjeni tudi s strani delodajalcev. To dokazuje primerjava statistike plačila delavcev iz leta 1980 in 2010. V letu 1980 so teledelavci v povprečju prejemali za 30% nižje prihodke kot pisarniški delavci medtem ko v letu 2010 oblika dela ni imela vpliva na višino prihodkov (Oettinger, 2011).

Da je teledelo v porastu dokazuje tudi statistika. Danes v ZDA več kot 10% ljudi dela od doma vsaj enkrat tedensko. Prav tako je v porastu število ljudi, ki od doma dela primarno. V letu 1980 je bilo v ZDA takih delavcev le 2,3%, v 2010 pa kar 4,3 (Bloom, Liang , Roberts & Ying, 2015).

Danes se teledelu poslužujejo milijoni delavcev in tisoče podjetij, ki so že odkrila prednosti tovrstne organizacije dela. Oblika dela danes tudi ni več omejena na specifične industrije. Podjetja, ki vsaj delno zaposlujejo teledelavce je moč najti že v skoraj vsaki industriji. Kot primer lahko navedemo:

  • Računovodstvo
  • Oglaševanje
  • Svetovanje
  • Pomoč uporabnikom
  • Oblikovanje
  • Kinematografija
  • Finance
  • Javna uprava
  • Zavarovanje
  • Pravo
  • Računalništvo
  • Programska oprema

 

Prav tako je z velikostjo podjetji, teledelavce namreč danes zaposlujejo tako velika kot tudi majhna podjetja. Primeri podjetij z več kot 10,000 zaposlenimi so: AT&T, UnitedHealth Group, McKinsey & Co., Intel, S.C. Johnson & Son, Aetna, Cisco, Deloitte, HSBC UK, British Telecom, Unilever in Express Scripts.

Primeri srednje velikih podjetij (od 1,000 do 10,000 zaposlenimi) so Mercedes-Benz USA, Teach For America, Plante Moran, Dream Work Animation, SKG, Perkins Coie, American Fidelity Assurance, US Department of Education, Virgin Atlantic in Brocade Communications.

Da pa je oblika dela primerna tudi za mala podjetja (manj kot 1,000 zaposlenih) pa dokazujejo podjetja kot so GitHub, Ryan, LLC, Automattic, MWW, Kony, TextMaster, BeBanjo, Brightbox, He:Labs, Fotolia, Free Agent in Proof Branding.

Tehnologija, ki nam omogoča tovrstno obliko dela je tukaj in bo tudi ostala. Vse lažje je komunicirati in vse več podjetij se bo odločalo za zaposlovanje teledelavcev. Obstoj teledela ni več vprašljiv. Zato je edino vprašanje, ki se ga moramo vprašati, katera podjetja bodo del inovatorjev oziroma entuziastov, katera del zgodnje in pozne večine in katera del počasnežev.

Podobnega mnenja je tudi Richard Branson, ustanovitelj konglomerata Virgin Group, ki je že pred leti dejal, da se bomo čez trideset let ozrli nazaj in spraševali zakaj so pisarne sploh obstajale.


Avtor članka: Jure Šutar

Povejte naprej: