Vetrne elektrarne za stanovanjske in poslovne objekte, pregled in predlogi za prihodnost

Vetrne elektrarne v svetu – globalna slika

Obnovljivi viri energije (OVE), kamor štejemo energijo vetra, električno energijo iz sončne energije (toplotna, fotovoltaična in s koncentriranjem) in hidroenergijo, energijo oceana, geotermalno energijo, biomaso in biogoriva, so nadomestna možnost za fosilna goriva in prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, diverzifikaciji oskrbe z energijo ter k zmanjšanju odvisnosti od nezanesljivih in nestanovitnih trgov s fosilnimi gorivi (zlasti z nafto in plinom).

 

Evropa si je zadala cilj, da bo do leta 2020 dosegla 20-odstotni delež obnovljivih virov v celotni porabi energije, in vetrna energija bo lahko pomembno prispevala k doseganju tega cilja. Vetrna energija pomaga tudi k znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in onesnaževanju zraka ter tudi porabi sladke vode, povezane z običajnim načinom pridobivanja energije v EU. V zadnjih 15 letih se v EU delež vetrne energije hitro povečuje in je ob koncu leta 2015 dosegel že 11,4 % bruto končne porabe energije EU (v normalnem letu, proizvodnja 315 TWh električne energije).
Nemčija je še vedno država z največjo inštalirano močjo (45 GW), sledijo ji Španija (23 GW), Velika Britanija (14 GW) in Francija (10 GW).

Slika 1: Skupno inštalirana vetrna energija v EU do 2015 (GW)

 

Male vetrne turbine v svetu – trendi pri proizvodnji energije in mednarodni trg

Male vetrne turbine lahko zagotovijo električno energijo neposredno tam, kjer je potrebna: v podjetjih, domovih, na kmetijah, v šolah, proizvodnih obratih; takšne vetrne turbine lahko napajajo tudi uporabnike na območjih, oddaljenih od električnega omrežja. Vetrne turbine, ki se uporabljajo v teh napravah, so pogosto precej manjše – navadno v razponu od nekaj sto vatov do sto kilovatov. Spodnja slika prikazuje zmogljivosti malih vetrnih turbin po vsem svetu, postavljenih do leta 2014.

Slika 2: Pregled zmogljivosti malih vetrnih turbin po vsem svetu, postavljenih do leta 2014

 

Največji trg za male vetrne turbine je Kitajska, kjer so imeli konec leta 2016 nameščenih 689.000 enot s skupno močjo 343 MW. Drugi največji trg za male vetrne elektrarne so ZDA, ki so imele konec leta 2014 nameščenih 159.300 enot s skupno močjo 226 MW.

 

Definicije, kaj je in kaj ni »mala vetrna turbina«, se po svetu razlikujejo. Najbolj v skladu z IEC 61400-2 je opredelitev, da je to manj kot 200 m² gibalne površine rotorja. V praksi je to enako ~50 kW, čeprav v Nemčiji Bundesverband Windenergie (BWE) uporablja v svojih letnih pregledih trga 75 kW kot razmejitev za male vetrne turbine od vseh ostalih vetrnih turbin. Druge države so se odločile za omejitev, da ima »mala vetrna turbina« manj kot 100 kW v kombinaciji gibalnega območja rotorja in z nazivnimi zmogljivostmi vetrne turbine.

 

Svetovno združenje za vetrno energijo (WWEA) napoveduje, da se bo svetovni trg za male vetrne turbine povečal s 95 MW/letno v letu 2011 na 240 MW/letno v letu 2020 ali za približno 20 odstotkov od 2015 naprej.

 

To rast bo predstavljala generacija malih vetrnih turbin, povezanih v električno omrežje, ki jih bodo poganjale zanesljive spodbude, kot so davčne olajšave, subvencioniranje in ugodne nabavne cene.

 

Predstavitev različnih tipov vetrnih turbin

 

Za dostop do celotnega strokovnega članka naročite Elektrotehniško revijo tukaj. 

Preberite več o reviji >>


V Elektrotehniški reviji so redno objavljene vedno nove strokovne vsebine na tem področju.

Bodite na tekočem tudi vi in si hkrati zagotovite obilo ugodnosti tudi na strokovnih usposabljanjih.

 

Oglejte si vsebino Elektrotehniške revije 2/2017  tukaj


Ne spreglejte pa tudi uporabnega priročnika FOTONAPETOSTNI SISTEMI - obratovanje in vzdrževanje, druge, obširnejše izdaje. Ta vsebuje povsem nova ali dopolnjena poglavja, dobršen del druge izdaje pa je namenjen novimi izdelkom in težavam, ki se pojavljajo v praksi pri obratovanju in vzdrževanju sončnih elektrarn. Več o priročniku si preberite tukaj.

 




Avtor

mag. Andrej Zorec

Povejte naprej: