Energetsko upravljanje javnih stavb

1. del

Pridružite se nam na dvodnevni delavnici Učinkovito energetsko upravljanje zgradb v skladu z Uredbo. Več informacij najdete tukaj.


Trajnostni razvoj je ena od temeljnih usmeritev aktualnih strategij, direktiv in politik. Ločimo tri vidike trajnostnega razvoja: socialni in zdravstveni vidik, ekonomski vidik in okoljski vidik. Trajnostna gradnja je pomemben del trajnostnega razvoja, predvsem v povezavi z aktivnostmi izvedbe gradnje ter z usmeritvami v okolje in prostor. Pri trajnostni gradnji se uporabljajo trajnostni materiali in varne gradbene prakse, upoštevajo se nove tehnologije, s pomočjo katerih se zmanjšujejo hrup, različne motnje in količine odpadkov v okolju, zagotavljata se primerno bivalno in delovno ugodje, zmanjšuje pa se tudi poraba energije in s tem negativni vplivi na okolje.

 

Evropska unija je sprejela sveženj predlogov za varstvo podnebja pod geslom »20-20-20 do 2020«, v okviru katerega naj bi do leta 2020 znižala emisije toplogrednih plinov za 20 odstotkov, zvišala energetsko učinkovitost za 20 % in povečala delež obnovljivih virov energije z 8,5 % na 20 %. Družba in posamezniki postajamo glede porabe vsakovrstnih oblik energije, trajnostnega razvoja ter naravi in vsemu okolju prijaznih tehnologij vedno bolj osveščeni. Učinkovita raba energije (URE), obnovljivi viri energije (OVE), Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010), zaveze k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov ipd. predstavljajo nujo in moralno obvezo ter tudi možnosti za varčevanje pri energentih, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pridobivanje dodatnih sredstev za vzdrževanje stavb in nižanje obratovalnih stroškov. Ob vseh teh aktivnostih pa moramo zagotavljati in vzdrževati dobro bivalno ugodje v delovnih prostorih.

 

Direktiva (EU) 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti in standard SIST EN ISO 50001:2011 določata, da je »sistem energetskega upravljanja nabor medsebojno povezanih oz. medsebojno delujočih elementov za vzpostavitev ciljev energetske politike, procesov in postopkov za doseganje teh ciljev«.

 

Vlada Republike Slovenije (Ministrstvo za infrastrukturo, MZI) je julija 2016 izdala Uredbo o upravljanju z energijo v javnem sektorju, ki nalaga vsem javnim zavodom z uporabno površino nad 250 m2, da najpozneje do 31. decembra 2017 vzpostavijo sistem upravljanja z energijo. V 2. členu te uredbe so opredeljeni objekti, za katere velja: »stavbe in posamezni deli, ki so v lasti RS ali samoupravne lokalne skupnosti in v uporabi državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in ustanov, katerih ustanovitelj je RS ali samoupravna lokalna skupnost«. V 5. členu so navedene »vsebine sistema upravljanja z energijo:

  • izvajanje energetskega knjigovodstva,
  • določitev in izvajanje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije,
  • poročanje odgovorni osebi zavezanca o rabi energije, s tem povezanih stroških in izvajanju ukrepov iz prejšnje alineje.«

 

Potencial učinkovite rabe energije javnih stavb

V javnih stavbah obstaja ogromen potencial učinkovitejše rabe energije. Brez večjih investicijskih vlaganj v te objekte ter ob racionalni rabi energije in ustrezni organiziranosti lahko zmanjšamo porabo energije za 10 %. Ob primerni ozaveščenosti uporabnikov teh objektov pa lahko prihranimo še nadaljnjih 5 % energije. Če k temu dodamo še ustrezne tehnično-investicijske ukrepe, bi po strokovnih ocenah potencial učinkovite rabe energije lahko znašal tudi do 50 %. Pri izvajanju energetske sanacije objekta je pomembno izdelati prednostni in terminski seznam ukrepov. Med prve ukrepe z najvišjo prioriteto vpeljemo organizacijske in ozaveščevalne ukrepe, ki navadno stanejo manj, dajo pa izredno hitro rezultate. Poslovodstvo lahko ustanovi energetski sklad, kamor začne nalagati vsa prihranjena sredstva iz naslova učinkovite rabe energije (URE). Ta sredstva se lahko pozneje uporabijo izključno za povečanje energetske učinkovitosti objekta ali uporabo obnovljivih virov energije (OVE). Šele tem ukrepom sledijo praviloma dražji tehnično-investicijski ukrepi, kot so na primer rekonstrukcija notranje razsvetljave in ogrevalnih sistemov, zamenjava stavbnega pohištva in oken, izolacija fasade, vgradnja prezračevalnih sistemov … V zadnji fazi energetske sanacije objekta uvedemo v preskrbo z energijo še alternativne vire energije: vgradnjo solarnih sistemov, toplotnih črpalk, kogeneracijskih sistemov, sončnih elektrarn … Na podlagi investicijskega vložka in razpoložljivih finančnih sredstev določimo prednostni seznam izvajanja teh ukrepov, vsekakor pa moramo upoštevati postopnost izvajanja. Vse navedene aktivnosti in postopki so poglavitni sestavni del energetskega upravljanja stavb.

 

Primer ocene energetskega varčevalnega potenciala iz leta 2010 v slovenskih šolah z organizacijskimi in ozaveščevalnimi aktivnostmi je zelo slikovit. V Sloveniji je približno 800 osnovnih šol s podružnicami, 240 srednjih šol in 40 dijaških domov. Povprečno energijsko število šolskih objektov ocenjujemo na podlagi ogledov in delno izvedenih energetskih pregledov za ogrevanje na 160 kWh/m2a, za porabo električne energije pa na 30 kWh/m2a. Ob pričakovanem prihranku 15 %, ki izhaja iz organizacijskih in ozaveščevalnih ukrepov, lahko ocenimo energetski varčevalni potencial šol:

  • letni prihranek pri ogrevanju: 106 GWh, kar pomeni 32.000 ton CO2, in
  • letni prihranek pri porabi električne energije: 20 GWh, kar pomeni 13.000 ton CO2.

 

Za dostop do celotnega strokovnega članka naročite Elektrotehniško revijo tukaj. 

Preberite več o reviji >>


V Elektrotehniški reviji so redno objavljene vedno nove strokovne vsebine na tem področju.

Bodite na tekočem tudi vi in si hkrati zagotovite obilo ugodnosti tudi na strokovnih usposabljanjih.

 

Oglejte si vsebino Elektrotehniške revije 1/2017  tukaj

 


Avtor

Cvetko Fendre

 

Praktična usposabljanja: 

Učinkovito energetsko upravljanje zgradb v skladu z Uredbo

POUČEN UPRAVLJALEC MALE ELEKTRARNE – zakonsko obvezno usposabljanje lastnikov

Izvajanje ukrepov UČINKOVITE RABE ENERGIJE s pomočjo pogodbeništva in subvencij

Učinkovitost in donosnost SONČNIH ELEKTRARN v skladu z novim standardom SIST EN 62446:2016

Ekonomika in poslovna vrednost projektov


Morda bi vas zanimalo tudi:

Knjige

FOTONAPETOSTNI SISTEMI - Obratovanje in vzdrževanje

Energetiki današnjega časa o energetski učinkovitosti

Pametna omrežja – iz teorije v prakso

Daljinska energetika od Danske do Romunije

Revije

Elektrotehniška revija

Članki

Učinkovito energetsko upravljanje javnih zgradb

Hranilniki energije – energija vedno in povsod

Izvajanje in vodenje energetskih pregledov

Učinkovita energetska prenova stavb

Povejte naprej: