Kako kreirati delo v bodoče in kje se pri tem srečujemo s pastmi delovnopravne zakonodaje

 

Mlajša teta Amerika in starejša gospa Evropa nam prinašata marsikaj novega. No, še posebej smo  pozorni na to teto. Tete so ponavadi vse okinčane v zlatu, mislimo, da so najboljše, najbogatejše. Vedno so nekoliko skrivnostne, ponavadi jih imamo za napredne, samosvoje. In prav zato je to teto Ameriko pred kratkim obiskala močna delegacija sestavljena iz tistih, ki kreirajo politiko v Sloveniji, zraven so bili tudi pomembi gospodarstveniki. Šli so pogledat kaj je tisto, kar kreira delo tam daleč čez lužo. In tisto, kar je tam, nato z zamikom prihaja tudi k nam.

 

Sicer pa je pri nas že nekaj podjetij, ki jih dosedanji način dela utesnjuje. In kaj zato delajo drugače kot ostali:

  1. zaposlenim omogočajo fleksibilen delovni čas;
  2. omogočijo jim vso potrebno opremo, pripomočke in to vsem, ne samo izbrancem;
  3. nudijo navdihujoče delovne prostore, kjer se zaposleni počutijo svobodne, kjer lahko sprostijo vso svojo kreativnost;
  4. poskrbijo, da so zaposleni seznanjeni s kulturo v podjetju in z njo tudi kompatibilni;
  5. omogočajo rast in razvoj na podlagi izkušenj, tudi negativnih.  Delujejo kot laboratorij, zaposleni  preskušajo kaj deluje in kaj ne in kar ne deluje popravljajo, izboljšujejo. Omogočajo rast na podlagi storjenih napak.

 

V preteklosti so bili procesi dela veliko bolj definirani, časa za realizacijo vseh faz je bilo več, nujno je bilo dosledno upoštevati vsa pravila, interne akte, pravilnike in nasploh delovnopravno področje. Danes časa primanjkuje, izkušnje pa so pokazale, da so bolj kot sami procesi pomembni rezultati.

 

Drugačno organiziranost pričakujejo delodajalci in zaposleni, še posebej mlajša generacija. Povečuje se delo od kjerkoli, kadarkoli, ustvarja se pogoje s pomočjo katerih so zaposleni samostojnejši, kreativni, samoiniciativni.  Vnaprej definirani procesi dela pa to samostojnost omejujejo.

Določila  zapisana v internih pravilnikih in aktih so zato lahko hitro cokla delovanja in hitrega prilagajanja  tržnim razmeram,  tudi pričakovanjem samih zaposlenih.

 

Kateri trendi silijo podjetja, da spreminjajo načine delovanja in dela:

  1. Globalizacija povzroča, da svet izgleda kot eno veliko mesto. Jezik, ki ga vsak govori, kultura v kateri smo odrasli, lokacija kjer se nahajamo, so manj pomembni kot v preteklosti. Torej lahko podjetja vplivajo na zaposlene od koder koli, jih tudi poiščejo kjerkoli, jih motivirajo na sodobne načine, in jim dovolijo delo opravljati glede na potrebe  oz želje posameznika.
  2. Mobilnost nam omogoča, da smo povezani z ljudmi in raznimi informacijami iz kjerkoli in to z različnimi napravami. Služb, ki so dobesedno v žepih je vedno več, pisarne in prostori za delo dobivajo drugačno funkcijo in namen kot nekoč.
  3. Vzpon milenijcev- že do leta 2020 jih bo več kot  50% celotne delovne populacije, do leta 2025 že 75% delovne sile. V Evropi, ki velja za star narod je to razmerje sicer nekoliko manjše, vendar pa je trend prav tako prisoten. Milenijci so generacija naprav, od njih so odvisni. So generacija, ki hoče živeti na način, ki ga ta tehnologija omogoča, je pa še vedno preveč podjetij, ki delujejo na način,  kot bi bili še vedno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Milenijci, pričakujejo organizacijske spremembe, tudi drugačen način dela. Sicer pa so zaposlenci bodočnosti (mlajši in starejši) tisti, ki bodo pripravljeni spreminjati vedenje in miselnost in se prilagajati novim razmeram. Najprej pa jim moramo nuditi ustrezne, sodobne načine dela, to pa pomeni tudi ne tako tog ZDR.
  4. Obnašamo se drugače. Vse bolj živimo na očeh vseh. Socialna omrežja omogočajo, da delimo svoje osebne občutke, sanje, realno stanje z drugimi, znanci, prijatelji tudi neznanci.  Ta omrežja vplivajo na nas kot individualiste, pa tudi na delovanja podjetij. Spreminjajo se vsi vidiki poslovnega obnašanja, vključno s tem, kako kaj delimo, kako med seboj komuniciramo, sodelujemo, se učimo, kako se izobražujemo, iščemo informacije, kakšen dostop imamo do tehnologije in kako kreiramo vsebine. Vse to sili organizacije, da spreminjajo način dela.
  5. Zelo hiter razvoj tehnologije.  Velike količine podatkov, ki jih je šele potrebno spremeniti v koristne informacije, razne mobilne naprave, sodelovalne platforme, internet, delovanje v oblaku, robotizacija, avtomatizacija, nas sili, da delujemo drugače. Za vsako podjetje velja, da je tehnologija ne glede na panogo v kateri je podjetje, center delovanja vsakega podjetja. In prav ta tehnologija prinaša vojno za kadre, tudi pri nas, vsaj kar se tiče tistih, ki se zavedajo kaj to pomeni.

Zato, da bi dobili in obdržali ustrezne kadre, se podjetja trudijo kreirati delovna mesta na način, da ne bi hodili na delo, ker morajo, temveč, ker to želijo. Od zaposlenih pričakujemo kreativnost, ta pa se ne kaže v nekem redu, temveč prav v neredu. Nered in pravilniki pa niso ravno prijatelji.  

 

Kako torej pri nudenju sodobnih oblik dela upoštevati delovnopravno zakonodajo? 

  • Na kaj vse moramo biti pozorni, ko dovolimo delo od doma, v kavarni, parku…
  • Kako ugoditi zaposlenemu, da dela s svojimi delovnimi pripomočki... 
  • Kdaj delo podizvajlcev že lahko predstavlja delovno razmerje...
  • Kako zagotoviti fleksibilen delovni čas, ki bo po meri zaposlenih in hkrati zahtevah delovnega procesa?  
  • Pod kakšnimi pogoji lahko delavec dela pri več delodajalcih hkrati?
  • Kako sodobni načini dela vplivajo na varstvo osebnih ali poslovnih podatkov...
  • Kdaj in kako dogovoriti konkurenčno klavzulo?  

 

In kako upoštevati želje zaposlenih  in potrebe podjetij?

Kateri so novi načini dela in kako pri vsem tem uporabiti sedanjo delovnopravno zakonodajo, da nam pri doseganju tega cilja ne bo ovira, vam bova vsaka s svojega zornega kota predstavili kadrovica in pravnica, obe s poglobljenim znanjem o organiziranju dela v bodoče. 

Nives Fortunat Šircelj, univ. dipl. psih.

mag. Mateja Čuk, odvetnica

Povejte naprej: