Strelovodna zaščita objektov z Ex conami

Vse večkrat pri pregledu objektov naletimo na primer, da objekt vsebuje eksplozijsko ogrožene cone. Seveda to ni težava, v kolikor narava proizvodnje takšne zahteve narekuje, se pa pojavlja vprašanje, kako pravilno izvesti zaščito pred strelo.

 

Nekoč se je zaščita objektov pred strelo izvajala skladno z zahtevami tehničnega pravilnika iz Uradnega lista SFRJ 13/68. Skladno z zahtevami tega pravilnika, je bila strelovodna zaščita na objektih praviloma izvedena v obliki lovilne mreže dimenzij 20m x 20m. V kolikor pa so se v objektu nahajale eksplozijsko ogrožene cone, pa je bila zahtevana lovilna mreža dimenzij 10m x 10m. Zahtevana gostejša lovilna mreža pomeni večjo delitev toka strele, seveda tudi boljšo zmožnost prestrezanja udara strele. Vendar je ta zahteva pomanjkljiva. Tako lahko večkrat na objektu naletimo na primer, ko je gostejša lovilna mreža izvedena le na delu objekta, pod katerim se nahaja eksplozijsko ogroženo področje. Seveda je takšna izvedba napačna, saj moramo gledat na objekt kot celoto.

Slika 1: Izvedena lovilna mreža dimenzij 10 x 10m, le na delu objekta. 


Velikokrat so na objektih nameščeni tudi različni izpuhi,  ki potekajo iz takšnih eksplozijsko ogroženih con. Tako se lahko tudi do nekaj metrov nad objektom nahaja eksplozijsko ogrožena cona. Praviloma je le ta razvidna iz elaborata eksplozijske ogroženosti. Star tehnični pravilnik takšnega primera ni obravnaval. Tako zlahka najdemo primere, da so takšni izpuhi spojeni na lovilno mrežo. Ta sicer je dimenzij 10m x 10m, vendar se prej omenjene eksplozijsko ogrožene cone ne nahajajo znotraj ščitenega področja strelovodne instalacije oz. lovilne mreže. V primeru udara strele pride do iskre, ki poteka iz oblakov do strelovodne instalacije in sicer lahko tudi skozi Ex cono. Glede na dejstvo, da iskrenje znotraj Ex con ni dovoljeno, takšna zaščita ne predstavlja ustrezne rešitve, temveč nevarnost nastanka eksplozije.

 

Slika 2: Izvedena zaščita na objektu, kjer se nahajajo izpuhi z Ex conami nad samim objektom 


V letu 2009 je bil v Sloveniji sprejet pravilnik o zaščiti stavb pred strelo, ki je izšel v  Uradnem listu RS št. 28/2009. Skupaj s pravilnikom je bila izdana tudi tehnična smernica za zaščito pred strelo TSG-N-003:2009. Leta 2013 je bil izdan popravek tehnične smernice TSG-N-003:2013, ki je trenutno v veljavi.  Za zaščito objektov z eksplozijsko ogroženimi conami pred strelo je potrebno tako na osnovi zahteve pravilnika (4. člen, prvi odstavek, priloga 1) izdelati oceno tveganja, ki določi ustrezen zaščitni nivo. Le ta je lahko glede na zahteve tehnične smernice v točki 2.10 (Izvedba LPS v eksplozijsko ogroženih prostorih) I ali II, kar pomeni izvedbo lovilne mreže dimenzij 5m x 5m oz. 10m x 10m. Kako pravilno izvesti zaščite pred strelo v takšnih področjih, pa v dodatku D narekuje standard SIST EN 62305-3: Zaščita pred delovanjem strele - 3. del: Fizična škoda na zgradbah in nevarnost za živa bitja.

 

Za zaščito stavb s prisotnimi Ex conami je v standardu predvidena izdelava lovilne strelovodne instalacije tako, da v primeru neposrednega udara strele ne more priti do nevarnih iskrenj znotraj cone. Pri tem morajo biti vsi deli lovilne strelovodne instalacije in odvodnih vodov vsaj 1m oddaljeni od Ex cone, kjer je to mogoče.

 

Nadalje velja, da za cone 2 in 22 ni potrebno uvesti posebnih dodatnih ukrepov, medtem ko je potrebno v primeru prisotnosti cone 1 in 21 premostiti izolacijske vložke v cevovodih, iskrišča za izdelavo teh premostitev pa morajo biti nameščena izven Ex cone.

Vsekakor je pravi pristop rešitve strelovodne zaščite Ex con upoštevanje zahtev standarda SIST EN 62305-3, ter ustrezen izračun ščitenega področja za celoten objekt.

 

Avtor

Janez Podlipnik

Povejte naprej: