Intelektualna lastnina – PREZRTO PREMOŽENJE

Kakšno premoženje, kaj mi spet nekdo prodaja? Zelo verjetno je to prvi občutek ob naslovu tega članka, a ne boste verjeli, to ni oglas za nekaj, kar v resnici ne potrebujete, to je oglas za nekaj, kar že imate in seveda potrebujete. Bistvena razlika, kajne?

Ob vseh zgodbah, s katerimi se namreč srečujem, menim, da je skrajni čas, da odpremo široki javnosti obzorje intelektualne lastnine. Ja, ponavadi je tako, da dokler ne gre nekaj narobe, ne pomislimo na vse možne scenarije, zanimivo je le, da imamo za take primere »na zalogi« odvetnika. No, dobra novica je, da se je mogoče pred neprijetnimi šoki kraje lastnine zelo dobro zaščititi in braniti, če si vzamemo malo časa in se posvetimo svoji intelektualni lastnini in imamo »na zalogi« svojega svetovalca za intelektualno lastnino.

Zagotovo ste že kdaj od daleč slišali za avtorske pravice pa znamke, modele in seveda patente, da ne pozabim tehnološkega znanja, bolj poznanega pod izrazom know-how, znanja, ljudi, pogodb ... No, to so vse zelo pomembne pravice intelektualne lastnine, ki pa se jim dela krivica, vam pa škoda, ker je o njih tako malo znanega. In da še malo približam ta neoprijemljivi pojem, začnem od začetka.

Najprej malo teorije. Intelektualna lastnina je področje prava, ki omogoča pridobitev podjetniških pravic za gospodarsko izkoriščanje ustvarjalnih dosežkov človekovega uma s področja tehnike (patenti), izdelkov (blagovne znamke, modeli), storitev (storitvene znamke), kulture in umetnosti (avtorska pravica in sorodne pravice). Intelektualna lastnina zagotavlja tudi pravila poštenega tržnega nastopanja s pravili za preprečevanje nelojalne konkurence, v resnici je to edini zakoniti monopol. Kaj to pomeni? Da ima izključno in res samo lastnik pravic intelektualne lastnine pravico, da z njimi razpolaga na način, ki mu omogoča ekonomsko izkoriščanje in zaslužek. Oziroma izgubo, če s to lastnino ne ravna kot dober gospodar.

Glede na to, da v tujini (razviti trgi, predvsem pa tisti v rasti) v upravljanje s pravicami intelektualne lastnine vlagajo ogromno denarja in energije, saj se zavedajo njihove donosnosti, bi bilo tudi za Slovenijo izredno koristno in modro, da del svoje glave usmeri v to ogromno polje priložnosti. Zakaj? Ker, če ne mislite ščititi svojega razvoja, potem nima pomena, da vlagate v ljudi, znanje in iskanje novih priložnosti, zavedajte se namreč, da vaši konkurenci vzame 75 odstotkov manj časa in ravno toliko manj sredstev za kopiranje tega, kar ste vi ustvarjali dolgo časa.

In da ne boste mislili, da je treba imeti neki izdelek, da lahko ščitite svoje pravice. Vse znanje, delovni procesi, poslovni modeli, celo baze strank – vse to je vredno. Veliko. In to ne glede na izdelek ali storitev, ki ju prodajate. Si predstavljate, da vaš glavni razvojnik odide iz vašega podjetja, vzame s seboj še nekaj strank in sam naredi tisto, kar ste v resnici vi vlagali vanj?

Ali pa pogled z druge strani? Zakaj bi izgubljali čas z razvojem nečesa, kar vaša konkurenca že ima, zakaj ne bi izkoristili kar njenega znanja? Seveda za ustrezno plačilo. Ali se je treba izolirati zgolj zato, da drug drugemu dokazujemo premoč, ali so bistvo razvoj, napredek in dodana vrednost. Tudi pri intelektualni lastnini rek »v slogi je moč« še kako drži.

A kaj je pravzaprav treba narediti?

Najprej in čisto nujno je svojo idejo ščititi tako, da je nihče ne bo mogel ukrasti oziroma da ga bo to minilo. Ampak – tudi vi morate seveda vedeti, da ideje kot take niso zaščitene, morajo biti fizično manifestirane in izpolnjevati zakonske pogoje za avtorsko delo (individualnost, intelektualnost, področje umetnosti, arhitekture, računalništva, glasbe ...). Vsekakor pa o ideji ne razpravljajte na dolgo in široko kjer koli in komur koli. V naslednji fazi morate pregledati, ali kdo že ščiti ravno to, kar želite vi tržiti. To ni nepomembno, spomnite se zgodbe Petrola in Ultimaxa – zaradi malomarnih pet minut so izgubili več milijonov, vloženih v kampanjo, ker niso preverili, da ima British Petroleum identično znamko, zaščiteno tudi v Sloveniji. Ko ste na varnem, morate nujno ščititi svoje pravice povsod tam, kjer je trg za vas pomemben. Pa to ni konec, ne ne. Če po zaščiti sami ne spremljate, kaj se dogaja na trgu, ste ves denar spet vrgli stran, saj nekdo lahko ravno tako ukrade vašo pravico, če se vi ne odzovete. Kot sem rekla, imeti svetovalca za intelektualno lastnino »na zalogi«, ob vsakem razvoju, ob vsakem novem vstopu na trg, ob vsaki ideji, je enako pomembno kot imeti finančnika ali odvetnika.

Za zdaj v Sloveniji to področje šele dodobra odkrivamo, menim pa, da ga moramo odkrivati hitreje. Intelektualna lastnina je sredstvo zastave, je vidna v bilanci, banke jo vrednotijo, strateški partnerji jo vrednotijo, včasih je več vredna kot samo podjetje (npr. znamka Coca Cola) in zato jo je treba, res jo je treba negovati. Je rezultat dela vaših zaposlenih, ki jih plačujete, je posledica vloženega denarja v razvoj, je vidna v pogodbenih odnosih. Je resna stvar in jo je treba resno vzeti. Ker je vredna. 

Avtorica

Tina Osojnik, mag., MBA 

Povejte naprej: